Prijava
Prijetno dišeči zimzeleni grm rožmarin uspeva po vsem Sredozemlju, gojijo ga tudi po vrtovih. Rožmarin je predvsem cenjena začimba. Njegove cvetove in igličaste liste pa lahko uporabljamo tudi v zdravilne namene. Zlasti v ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo za hitrejše celjenje ran in izpuščajev, izboljšanje prebave in izboljšanje prekrvitve.
V Sloveniji rožmarin najdemo po prisojnih, kamnitih pobočjih v Primorju, kjer ga pogosto uporabljajo tudi za žive meje. Drugod ga gojijo v loncih kot okrasno rastlino. Je občutljiv za mraz, zato ga moramo prezimiti v prostorih, kjer ne zmrzuje. V maju in juniju se v zalistjih te rastline razcvetejo bledo modri ali vijoličasti cvetovi, ki oddajajo eterični vonj.
Vsestransko uporaben rožmarin
Uporabni deli rožmarina v zdravilne namene so njegovi cvetovi in listi. Cvetove nabiramo, ko so v polnem razcvetu, nato jih posušimo. Vednozelene liste lahko nabiramo kadarkoli čez leto. Če jih ne uporabljamo svežih, jih posmukamo z vejic in jih hitro posušimo. Hranimo jih v dobro zaprtih posodah. Posušeni listi imajo značilen aromatičen vonj in aromatičen, rahlo grenak okus.
Rožmarin uporabljajo za čaje, tinkture, kot izvleček in kot eterično olje. Poleg tega rožmarin služi tudi kot vir naravnih antioksidantov v prehranskih dopolnilih. Vsebuje številne učinkovine:
- flavonoidi poživljajo in delujejo kot antioksidanti
- fenoli, zlasti rožmarinska kislina, uničujejo kužne klice (delujejo kot antiseptik) in zmanjšujejo vnetja
- čreslovine krčijo tkivo in preprečujejo okužbe
- rozmaricin je naravno poživilo in blaži bolečine (analgetik).
Hlapno rožmarinovo olje pridobivajo z vodno destilacijo iz cele rastline. Močno in prijetno dišeče svetlorumeno olje je rahlo grenkega okusa. Vsebuje borneol, kamfen, kafrol in cineol. Uporabljajo ga tudi v kozmetični in parfumski industriji ter za izdelavo mil in čistilnih sredstev.
Uporaba rožmarina v kuhinji in pri zdravstvenih tegobah
Rožmarin je cenjena začimba, predvsem v italijanski in francoski kuhinji. V živilski industriji ga uporabljajo tudi kot konzervans, predvsem za meso in maščobe, pri čemer sta najučinkovitejši njegovi sestavini rozmanol in karnozol. Nadalje je rožmarin sestavina likerjev, na primer benediktinca.
V ljudskem zdravilstvu rožmarin uporabljajo za lajšanje marsikatere tegobe. Med drugim:
- za hitrejše celjenje ran
- krepitev krvnih žil in izboljšanje venskega obtoka
- za izboljšanje spomina in miselne zbranosti
- za preprečevanje prezgodnjega izpadanja las in proti prhljaju
- pri slabi prebavi, želodčnih krčih, napihnjenosti in zaprtju
- pri vnetjih sapnic, ušes, nosu in grla, saj naj bi olajševal izkašljevanje, zaviral širjenje bakterij in jih uničeval
- za bolečine v mišicah, pri išiasu, za revmatične bolečine in vnetja.
Mleti rožmarin je sicer lažje vključevati v jedi kot cele iglice svežega rožmarina. Pred pečenjem ga lahko na primer posipamo na krušno testo, ki smo ga premazali z oljčnim oljem.
V rožmarinu najdemo veliko železa in vlaknin, vsebuje pa tudi antioksidante, kot so karnozojska kislina, rožmarinska kislina, kafra, kofeinska kislina, ursolna kislina, betulinska kislina, rosmaridifenol in rosmanol.
Rožmarin od zunaj in znotraj
Za zunanjo uporabo (pri bolečinah) uporabljamo olje, kopel ali mazilo. Mazilo je primerno tudi za celjenje ran. V ta namen rožmarinovo eterično olje razredčimo v nevtralnem olju, kot je sončnično olje (tri kapljice eteričnega olja na 10 kapljic nosilnega olja), in ga vtiramo na boleča mesta. Za kopel pripravimo poparek, tako da 50 gramov zelišča stresemo v liter vrele vode, pokrijemo in namakamo 30 minut, nato prilijemo vodi za kopanje.
Za notranjo uporabo (pri težah s prebavo in dihali) pripravimo poparek tako, da dva grama posušene rastline prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in namakamo 10 minut. Popijemo tri skodelice na dan po jedi. Lahko pripravimo tudi rožmarinovo vino, ki je uporabno kot tonik pri motnjah obtočil, pri živčni izčrpanosti, pri splošni slabosti in po težkih nalezljivih obolenjih. 20 gramov droge oziroma zelišča namočimo za en teden v liter dobrega vina.
Notranje ali zunanje lahko uporabljamo tinkturo na osnovi rožmarina, ki jo kupimo v lekarni ali si jo pripravimo sami. 20 gramov zelišča namočimo v 100 mililitrih 70-odstotnega alkohola. Tinkturo jemljemo tako, da damo 15 do 20 kapljic na kozarec vode in popijemo. Zunanje jo uporabljamo za pospeševanje prekrvitve.
Kdaj ga ne smemo uporabljati
Rožmarinovega eteričnega olja ne smejo uživati epileptiki, tisti z visokim krvnim tlakom in ženske na začetku nosečnosti. Pri bolj občutljivih posameznikih lahko tudi draži kožo oziroma povzroči reakcijo v povezavi s sončnimi žarki. Rožmarin tudi ni primeren za otroke. Med nosečnostjo ali dojenjem ga lahko uživamo le toliko, kot ga je v normalni prehrani. Pri uporabi rožmarina vedno upoštevamo navedene količine in zelišča ne zlorabljamo za splošno poživljanje.
Morska rosa
Že stari Grki in Rimljani so rožmarin (Rosmarinus officinalis) cenili kot zdravilno zelišče in kot začimbo. Njegovo ime (ros maris) pomeni morska rosa. Grški sholastiki naj bi v času izpitov nosili ogrlice iz rožmarina za boljši spomin in zbranost. Teofast in Dioskorid sta ga priporočala proti želodčnim in jetrnim tegobam, Hipokrat kot začimbo v jedeh in proti težavam z jetri in vranico, Galen pa kot pomoč proti zlatenici.
Kako in kje ga gojimo
Rožmarin je v naravi najbolj pogosto najti na pečinah ob Sredozemskem morju. Če se odločimo, da ga bomo gojili doma, ta rastlina zahteva polno sončno svetlobo in odlično odvajanje vode. Sicer rožmarin zelo dobro prenaša različne vrednosti pH, od zmerno kisle do zmerno bazične zemlje. Če prebivate na hladnejšem območju, rastline gojite v lončkih na prostem, pozimi pa jih prenesite v rastlinjak.
Rastlino najbolj preprosto razmnožujemo s podtaknjenci, ki jih vzamemo z vršičkov. Semena rožmarina namreč slabo kalijo in ne zrastejo v želeno različico. Rožmarin se odlično odziva na oblikovanje in obrezovanje, zato je grm lahko tudi čudovit okras našega vrta.
Če rožmarin v lončkih pretirano zalivamo, tako spodbujamo gnitje korenin, ki se pogosto najprej pokaže kot rjavenje listnih vršičkov. Če se že odločimo za gojenje v lončkih, izberimo glinene lončke, saj omogočajo, da voda iz zemlje bolje odteka.
V milejših klimatskih okoljih lahko liste rožmarina nabiramo ob katerem koli času, sušimo pa jih na zračnem mestu. Ko so listi popolnoma suhi, cele liste potrgamo s stebel in jih shranimo v nepredušno zaprti posodi. Večjo žetev moramo opraviti že pred cvetenjem. S svežimi cvetovi lahko okrasimo solate in poobedke.
Koristi rožmarina na zdravje
Uporabni deli rastline so listi in cvetoči vršički.
Rožmarin vsebuje številne snovi, ki možganske celice varujejo pred oksidativnimi okvarami. Pri tem velja še posebej izpostaviti karnozojsko kislino, ki naj bi ščitila možgane pred Alzheimerjevo boleznijo, hkrati pa naj bi tudi zavirala same procese staranja. Fenoli iz rožmarina naj bi tudi varovali pred oksidativnimi okvarami celic.
Rožmarin deluje tudi diuretično, pospešuje potenje, spodbuja nastajanje in pretok žolča, skrbi za dobro prebavo ter deluje razkužilno na pljuča in prebavila. Deluje tudi protimikrobno in krepčilno ter pospešuje krvni obtok, z njegovo pomočjo pa lahko učinkovito zdravimo tudi glavobole, ki so posledica napetosti.
Če ga razredčimo z nosilnim (osnovnim) oljem, na primer z mandljevim oljem, ga lahko uporabljamo za preprečevanje mišičnih krčev, uporaben pa je tudi pri revmatizmu. Z rožmarinom delujemo proti splošni utrujenosti in depresiji, ter, kot smo že omenili, krepimo spomin in koncentracijo.
Rožmarinov čaj proti glavobolu
Sestavine:
- en del belega vratiča,
- en del rožmarina,
- en del majarona,
- en del poprove mete.
Priprava:
Vsa zelišča zmešamo. Na skodelico kropa uporabimo eno čajno mešanico zelišč. Zelišča stresemo v ogret čajnik, jih poparimo in po 10 minutah precedimo.
