Šetraj poznamo kot začimbo in kot odlično zelišče, ki nam lahko pomaga pri različnih tegobah. Poznamo okoli 30 različnih vrst šetraja. Najbolj poznani sta navadni ali vrtni šetraj in kraški šetraj. Vrtni šetraj je doma v vzhodnem Sredozemlju in na Kavkazu, kraški šetraj pa izhaja iz Evrope, Turčije in severne Afrike. Kot začimbo so ga oboževali stari Rimljani in šetraj dodajali omakam, nadevom in kisu. Še v starem veku so ga Rimljani prinesli v severno Evropo, prvotni evropski priseljenci pa v Ameriko.


Kraški šetraj uporaba

Vrtni šetraj za preprečevanje želodčnih tegob

Vrtni šetraj izvira iz južnoevropskih krajev, v ljudskem zdravilstvu pa ga že od nekdaj uporabljajo za preprečevanje želodčnih tegob, krčev in ga dodajajo jedem kot začimbo, saj so ga uporabljali kot nadomestek za poper. Dodajamo ga kuhanim jedem iz ohrovta, fižola in drugih stročnic, ker preprečuje napenjanje, pri sladkornih bolnikih pa zmanjšuje močan občutek žeje. Kraški in vrtni šetraj imata rahlo pikanten okus, podoben timijanu, s priokusom majarona in mete. Kraški šetraj ima močnejši, ostrejši, bolj pekoč okus, podoben žajblju in iglicam bora. Zato se v kulinariki pogosteje uporablja vrtni šetraj, kraški šetraj pa bolj cenimo kot rastlino z blagodejnimi učinki na naše telo.

 O ugodnem delovanju navadnega ali vrtnega šetraja pove že njegovo latinsko ime Satureja hortensis. Satureja izvira iz besede satir (pol človek pol kozel). Satirom so v legendah pripisovali izjemno spolno moč, to pa naj bi pridobili na poljih, polnih šetraja. V srednjem veku so zato šetraju pripisovali moč, da spodbuja delovanje spolnih žlez. Vrtni šetraj se uporablja kot analgetik za bolečine v mišicah in kosteh, ima pa tudi protivnetno delovanje.

Kraški šetraj

Kraški šetraj ima močnejše delovanje

Bolj aromatičen, izrazitejši okus ter močnejše delovanje pa ima kraški šetraj, ki ga latinsko imenujemo Satureja montana in sodi v družino ustnatic. Ta majhna grmičasta trajnica raste v Sredozemlju na kamnitih pobočjih in v skalovju. Na golem steblu so izrazito štirirobi, pecljati in zašiljeni listi. Majhni bledo rožnati cvetovi so združeni v klaske. Vršičke nabiramo, ko se cvetovi razcvetijo. Nabrane vršičke lahko posušimo in uporabimo za čaj ali kot začimbo, iz njih pa z destilacijo pridobivajo tudi eterično olje. Eterično olje vsebuje karvakrol in timol ter druge monoterpene. Količina teh sestavin se spreminja glede na letni čas.


Kraški šetraj čisti telo

To močno zelišče so že od nekdaj uporabljali kot poživilo in sredstvo proti prebavnim težavam. Danes blagodejno deluje pri lajšanju črevesnih krčev in ima protiglivično in protibakterijsko delovanje, izboljša tek ter prebavo. Kraški šetraj pa lahko uporabimo tudi za zunanjo uporabo, npr. pri manjših ranah, glivičnih kožnih obolenjih, razjedah na ustih in vnetem grlu, saj deluje kot antiseptik. Odpravlja tudi menstrualne težave ter ugodno deluje pri jetrnih in žolčnih boleznih. Dobro se obnese tudi pri osjih in čebeljih pikih. Šetraj lahko uporabimo tudi kot ekološki fungicid, saj močno deluje proti glivi Aspergillus flavus, ki se pojavlja na žitih in zemeljskih oreščkih in je nevarna zaradi izločanja strupenih aflatoksinov. Toksini pa močno prizadenejo jetra ter povzročajo aspergilozo pljuč. Šetraj čisti telo, odpravlja gliste in spodbuja izločanje seča, zato je nepogrešljiv pri revmi, sečnih kamnih in pri težavah s paraziti. Šetraj je najučinkovitejši v vodnem izvlečku, zato ga dodajamo proti koncu kuhanja, da razvije aromo in svojo moč.

Kraški šetraj

Uporaba v kozmetiki

V kozmetiki se ga uporablja pri težavah s suho in občutljivo kožo. Če vas pestijo takšne tegobe, potem zjutraj in zvečer redno spijte skodelico šetrajevega čaja.

Šetrajev čaj za suho, občutljivo kožo:

Sestavine:

  • ¼ l vode,
  • 1–2 žlički šetraja,
  • ½ žličke timijana,
  • ½ žličke slezovih cvetov.

Priprava: Vrelo vodo prelijemo čez zeliščno mešanico, pokrijemo in pustimo stati 5–10 minut, nato precedimo.


Sejanje in sušenje šetraja

Semena lahko posejemo spomladi, na sončna rastišča in alkalna tla (pH 6–8). Čeprav sta vrtni in kraški šetraj sorodni rastlini, se pri vzgoji razlikujeta. Enoletni vrtni šetraj ima le eno stebelce, ki se razveji v manjšo krošnjo. Pred uporabo in sušenjem odrežemo vse vejice krošnje, vključno s stebelcem. Vrtni šetraj cveti od junija do septembra. Kraški šetraj pa je trajnica, na videz manjši grmiček. Zato ga ne smemo porezati do tal, temveč obrežemo samo zelene vejice tekočega leta, v lesnato rast pa ne posegamo. Šetraj sušimo tako, da v šopke povezane vejice obesimo v temen in zračen prostor.

Recepti iz šetraja

Recepti iz šetraja

Pomoč pri napenjanju

MEŠANICA ZELIŠČ: Proti napenjanju v črevesju lahko zmešamo mešanico zelišč: šetraj, baziliko, kumino, lovor in majaron. To lahko uporabimo pri različnih mesnih in zelenjavnih jedeh.

ČAJ:

Sestavine:


  • 20 g posušenih cvetočih vršičkov šetraja,
  • 1 l vode.

Priprava: Šetraj prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo stati 15 minut in precedimo.

Uporaba: Pijemo po požirkih 2–3 skodelice na dan, nesladkanega pri želodčnih in črevesnih krčih, proti spahovanju, napenjanju in diareji.

Pomoč pri manjših ranah

Šetrajev poparek

Pri manjših ranah naredimo poparek: 30 g posušenih cvetočih vršičkov šetraja prelijemo z 1 l vrele vode, čez 10 minut precedimo. S pripravkom rano očistimo.


Proti glivičnim kožnim obolenjem naredimo obkladek, tako da krpo namočimo v poparek, pripravljen, kot je opisano zgoraj, in dvakrat na dan položimo na prizadeto mesto.

Pri razjedah v ustih, vnetem grlu pa pomaga, da tri- ali štirikrat na dan grgramo poparek.

Pri uporabi kraškega šetraja pa velja opozoriti, da v nobeni obliki ni primeren za nosečnice.

Ustna nega

Ustna voda s kraškim šetrajem proti paradontozi

Sestavine:


  • 2 skodelici destilirane vode,
  • 1 pest (10 g) kraškega šetraja,
  • 1 čajna žlička (5 ml – 10ml) tinkture kraškega šetraja,
  • 3 kapljice eteričnega olja kraškega šetraja.

Postopek za pripravo ustne vode: Z vrelo vodo prelijemo kraški šetraj in pustimo stati do ohladitve. Nato precedimo in dodajamo tinkturo kraškega šetraja, ki deluje kot konzervans in razkužilo. Dodamo natanko 3 kapljice eteričnega olja šetraja in ne več, zaradi pekočega občutka v ustih. Po želji dodamo še 1 kapljico (res samo eno) eteričnega olja poprove mete, za svežino. Nalijemo v ustrezno stekleničko.

Ustna voda s šetrajem deluje protibakterijsko na bakterijo Prevotella nigrescens, ki pripomore k nastanku paradontoze. Z ustno vodico izpiramo usta.

Zobni prašek z zelišči in kraškim šetrajem

Sestavine:

  • 1 žlička kraškega šetraja,
  • 1 žlička posušene njivske preslice,
  • 2 lista žajblja,
  • 1 žlička sode bikarbone,
  • 3 žličke gline (za uživanje),
  • ščepec soli,
  • 3 kapljice eteričnega olja kraškega šetraja.

Postopek: Šetraj, preslico in preostala zelišča ter suhe sestavine (vse razen eteričnega olja) v mlinčku zmeljemo v prah. Prah presejemo skozi sito ali cedilo. Dodamo še eterično olje. Prašek shranimo v majhnem sterilnem kozarčku.

Uporaba: Zobno ščetko zmočimo z vodo in pomočimo v zobni prašek. Nato si zobe umijemo kot običajno.

Glina veže nase nečistoče z ustne votline in jezika. Soda bikarbone zobe pobeli. Eterično olje kraškega šetraja razkuži, odišavi in preprečuje parodontozo. Po uporabi imamo v ustih prijeten občutek svežine.

Preberite tudi: Bršljanasta grenkuljica: Ugodno deluje na prebavila in čisti kri

VEČ VSEBIN: