Korenje je zdrava vrtnina, bogata s karoteni in vitamini

Korenje odlikuje poleg dobrega okusa visoka hranilna vrednost. Njegovo oranžno barvo prispevajo karoteni. Nekoč so mislili, da telesu koristijo le s tem, da se pretvorijo v vitamin A, vendar danes vemo, da živila, bogata s karotenoidi, na še več načinov koristijo zdravju, predvsem kot antioksidanti.

Domnevajo, da je domovina te oranžno obarvane vrtnine iz družine korenovk Evropa. Vzgojili naj bi jo Nizozemci v srednjem veku. V začetku 17. stol so začeli z gojenjem različnih sort korenja. Danes je na voljo skozi vse leto v različnih barvnih odtenkih od oranžne do rumene. Nekatere sorte so manj vlaknate, druge so bolj sladke, tretje bolj hrustljave …

Danes je korenje sestavina številnih jedi. Prispeva jim barvo, sočnost, okus ter številna koristna hranila. Čeprav je na voljo skozi vse leto, je najnežnejše, najslajše in biološko najbolj polnovredno tisto korenje, ki ga pridelamo v zgodnjem poletju. Sicer pa razpon okusov sega od izredno sladkega korenja, zlasti spomladanskega, do  polnejšega okusa jesenskega pridelka.

Surovo korenje lahko na fino ali grobo naribamo, narežemo na tanke ali debele rezine in postrežemo z omako, v solati, ga dodamo juhi, enolončnicam, ga pečemo ali dušimo. Nekateri ne marajo ne surovega ne kuhanega korenja, a jim prija korenčkov sok. Tudi to telo oskrbi z obiljem vitaminov in rudnin. Okus soka je možno izboljšati z dodatkom druge zelenjave ali sadežev.

Korenje za kožo in vid

Korenje je bogat vir karotenov, med katerimi je najpomembnejši beta-karoten. Karoteni so barvila (pigmenti), ki dajejo sadju in zelenjavi večino oranžne, rdeče in rumene barve. Močneje obarvano korenje vsebuje več beta-karotena, ki se šele v našem telesu pretvori v vitamin A. Da je pretvorba učinkovita, je potrebna prisotnost maščobe.

Vitamin A je med drugim pomemben za:

• lep in zdrav videz kože ter las
• dober vid, posebej v mraku, saj se vitamin veže z beljakovino opsin v paličicah očesne mrežnice, s katerimi zaznavamo svetlobo in temo, ter tvori barvilo rodopsin (vidni purpur). Ob pomanjkanju pride do tako imenovane kurje slepote.

Karotenoidi so antioksidanti

Danes je znanih že več kot petsto karotenoidov. Pred kratkim so strokovnjaki imeli za pomembne samo alfa- in beta-karotene ter kriptoksantin, ki jih telo lahko pretvori v vitamin A. Zdaj vemo, da imajo ti in še nekateri drugi karotenoidi tudi antioksidantne lastnosti. Beta-karoteni imajo zaščitno vlogo že za samo rastlino (sadje, zelenjavo), saj vsrkajo škodljiva sevanja sončnih žarkov in preprečujejo oksidacijo. V naravnem okolju varujejo rastline tako, da jih ščitijo pred škodljivim delovanjem prostih radikalov, ki lahko nastanejo pod vplivom močnih sončnih žarkov.

Ker imajo različni karotenoidi različne učinke, jih je pametno vključiti v prehrano čim več, in sicer v široki paleti sadja in zelenjave. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki jedo več različnih živil, bogatih s karotenoidi, manj tveganja za bolezni srca, možgansko kap, sivo mreno in nekatere vrste raka, zlasti pljučnega.
Korenje ima torej še druge zdravju koristne lastnosti:

• zmanjšuje tveganje za nastanek pljučnega raka. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki redno jedo korenje, vključno s kadilci, redkeje zbolevajo za pljučnim rakom. To povezujejo z visoko ravnijo beta-karotena v korenju.
• varuje pred drugimi oblikami raka. Raziskave, ki so zajele številne ljudi, so uživanje korenja ter druge zelenjave in sadja povezale z do 50 odstotkov nižjo obolevnostjo za rakom mehurja, materničnega vratu, debelega črevesja, prostate, grla in požiralnika, in tudi z 20 odstotkov manjšim tveganjem za pojav raka dojk po zaključku mene.
• znižuje raven holesterola v krvi. V škotski raziskavi iz leta 1979 se je pri zdravih prostovoljcih, ki so pojedli 200 gramov presnega korenja na dan, raven holesterola v treh tednih znižala za 11 odstotkov. Ko so korenje prenehali jesti, se je raven holesterola ponovno dvignila.
• pomaga preprečevati zastrupitve s hrano. Raziskave dokazujejo, da celo majhne količine presnega korenja uničijo listerijo in druge škodljive mikroorganizme v hrani.

Presno ali kuhano?

Korenje lahko pripravljamo na različne načine: kuhamo, dušimo, popečemo na maslu ali olju, pražimo z mesom, kot sestavino enolončnic in juh, za pripravo različnih kolačkov, sokov in podobno.

V nasprotju z večino druge zelenjave je korenje bolj hranljivo kuhano kot presno. S toplotno obdelavo namreč razbijemo celične stene in sprostimo »ujeti« beta-karoten. Presno korenje ima namreč žilave celične stene, tako da je telo sposobno v vitamin A spremeniti manj kot četrtino beta-karotena, ki ga vsebuje. Če kuhano korenje ponudimo kot prilogo k obroku, ki vsebuje nekaj maščobe, bo telo vsrkalo več kot polovico karotena. Vendar s kuhanjem nikar ne pretiravajmo. Vodo, v kateri smo kuhali korenje, ne zavrzimo, ampak jo uporabimo, saj vsebuje veliko zaščitnih snovi.

Beta-karoten v obliki prehranskega dodatka se je v raziskavah izkazal kot malo koristen ali sploh nekoristen. To verjetno pomeni, da korenje vsebuje še druge neodkrite snovi oziroma da njegove sestavine součinkujejo. Zaradi tega strokovnjaki svetujejo, da karotene uživamo v hrani in ne v dodatkih.

Korenčkov napitek za zdravje

Surovo korenje nudi sicer manjši izkoristek beta-karotenov, zato pa je v njem še obilica drugih koristnih snovi.  Zato tako v poletni vročini kot tudi v zimskem mrazu telo kar samo kliče po korenčkovi osvežitvi.

Za korenčkov sok nekateri pravijo, da telo gradi, prenavlja in pozdravi. Zaradi svoje bogate vsebnosti vitaminov in rudnin velja za močnega antioksidanta, ki telo ščiti pred ključnimi boleznimi sodobne civilizacije, ima vpliv na izboljšanje krvne slike, pomaga utrujenim žlezam, da si opomorejo, ščiti stene prebavil in še bi lahko naštevali.

Korenčkov sok je bogat z natrijem, kalijem, kalcijem, magnezijem, selenom, železom, fosforjem, žveplom in silicijem, z vitamini B, C, D, E in K ter že omenjenim beta-karotenom. Poleg tega sok vsebuje tudi pektin, ki v prebavilih nabrekne in tako varuje želodčno in črevesno sluznico. Tako korenje kot korenčkov sok dobrodejno vplivata na tek in prebavo. Selen skupaj z vitaminom pomaga graditi boljši imunski sistem. Vitaminska in rudninska sestava korenja (soka) varuje še pred okužbami grla, mandljev, sinusov, dihalnih organov, ščiti živčevje ter izboljša zgradbo kosti in zob.

Korenje obarva tudi nas

Ni predpisa, ki bi natanko določal, koliko korenja na dan lahko pojemo, zato velja tudi pri uživanju te hranilne in zdrave vrtnine načelo zmernosti. Med drugim se ob zaužitju prevelike količine karotenoidov lahko koža obarva oranžno. To velja predvsem za dlani in podplate. Učinek je neškodljiv in sčasoma, ko količine zmanjšamo, izgine.

Z velikimi količinami mešanih karotenoidov sicer ne povezujejo neželenih škodljivih učinkov. Vendar utegnejo previsoki odmerki določenega karotenoida vplivati na delovanje drugih snovi iz te skupine. Uživanje beta-karotena brez drugih karotenoidov po izsledkih raziskav ne zmanjšuje tveganja za nobeno bolezen. Pri kadilcih in drugih ljudeh s povišanim tveganjem za nastanek pljučnega raka lahko to tveganje še poveča.

Previdnost ni odveč

Korenje lahko enostavno vzgojimo sami na svojem vrtu. Če te možnosti nimamo, ga seveda kupimo. Na voljo je v presni, zamrznjeni, posušeni ali konzervirani obliki. Vendar pozor, z zadnjimi testi so v nekaterih plodovih, tudi korenju, našli nesprejemljive količine organskih fosforjevih pesticidov, s katerimi nekateri uničujejo korenjevo muho. Ko korenje kupujete, ga zato dobro umijte, ostrgajte in odrežite oba konca, ker tudi na ta način zmanjšate vnos ostankov nevarnih kemikalij. Seveda je najbolj zdravo organsko pridelano korenje.

Police trgovin in tržnice so s to vrtnino dobro založene skozi vse leto, tudi z domačim ali ekološko pridelanim korenjem, vendar je slednje nekoliko dražje. Pri nakupu izbirajte korene, ki so čvrsti, gladki, ravni in imajo intenzivno oranžno barvo. Pazite na liste, ki ne smejo biti uveli, potemneli, plesnivi ali morda celo nagniti.

Pri shranjevanju korenu odrežite listnati del. Zavijte ga v plastično vrečko ali v papirnato brisačo ali ga shranite v pokriti plastični škatli. Nato ga hranite na najtoplejši polici hladilnika ali v hladni shrambi.

Hranilna vrednost korenja

Sto gramov presnega korenja vsebuje:

• 30 kilokalorij
• 0,3 grama maščob
• 0,6 grama beljakovin
• 7,9 grama ogljikovih hidratov
• 2,4 grama dietnih vlaknin
• 8,115 miligrama karotenov
• 6 miligrama vitamina C
• 0,6 miligrama vitamina E

Korenje v ljudskem zdravilstvu

• Za zmanjšanje srbenja pri vneti koži priporočajo, da prizadeto mesto spirate z vodo, v kateri ste kuhali korenje.
• Za ublažitev kašlja si lahko pripravite korenčkov sok, ki pomaga izločiti sluz, krepi imunski sistem in učinkuje antiseptično na dihala.
• Pri težavah s kožo korenček lahko deluje kot antiseptik in pospešuje zdravljenje ran. Namažite si kožo z ohlajeno korenčkovo kašo, ki ublaži razpoke, hrapavost in srbenje.

Rastlinski vitamin A

Vitamin A lahko dobimo v dveh oblikah. Kot vitamin A je le v živilih živalskega izvora, kot so jetra in ribje olje. V živilih rastlinskega izvora je v obliki beta-karotena, zato imajo ti plodovi močno rumeno, oranžno ali rdečo barvo. Vsebujejo ga denimo korenje, buča maslenka, mango in paradižnikov pire.

Korenje v kremni omaki

Sestavine za 4 osebe:

• 600 g mladega korenja
• 70 g masla
• 2 rumenjaka
• 5 žlic posnete kisle smetane
• ščepec sladkorja in sol po okusu

Priprava: korenje očistimo, zrežemo na kolobarčke in ga stresemo v ponev na maslo. Solimo in potresemo s ščepcem sladkorja. Nato dušimo 20 minut in po potrebi prilivamo malo vode. Ko je korenje mehko, ga odstavimo in primešamo smetano, razžvrkljano z rumenjaki. Ponev spet pristavimo in počakamo, da jed začne vreti. Takoj odstavimo in postrežemo.

Zeliščne kroglice

Sestavine:

• 125 g mehkega masla ali margarine
• noževa konica popra
• pol žličke soli
• 2 žlički na zelo drobno naribanega korenja
• žlička limoninega soka
• 3 žlice sesekljanih zelišč

Priprava: maslo ali margarino zmešamo z začimbami in na drobno naribanim korenjem ter limoninim sokom. Oblikujemo kroglice in jih povaljamo v sesekljanih zeliščih. Kroglice so hkrati dodatek k narezkom in lep okras.

Korenjeva juha s koriandrom

Sestavine za 5 oseb:

• 1 kg korenja
• žlica oljčnega olja
• 1,2 l vode
• 4 žlice sesekljanega svežega koriandra (ali peteršilj)
• sveže mleti črni poper, sol
• 5 žlic kisle smetane za okrasitev

Priprava: dobro očiščeno korenje zrežemo na koščke in jih na segretem olju nežno dušimo nekaj minut. Nato dolijemo vodo, zavremo in kuhamo še 15 minut. V mešalniku ali s paličnim mešalnikom juho s korenjem in dodanim koriandrom ali peteršiljem zmeljemo, nato začinimo. Vsako porcijo okrasimo s kislo smetano in postrežemo.

arhiv Zdravja