Rak na dojki: Kako nam lahko proti raku pomaga hrana?

Rak na dojki je ena najpogostejših oblik raka, ki prizadene ženske po vsem svetu. Vsako leto se na tisoče žensk sooča s to diagnozo, ki prinaša številne izzive in vprašanja. Vsak peti novi primer raka je rak na dojki in le-ta zahteva ogromno žrtev. Kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojke najpogostejši rak nežnejšega spola.

“Pojavnost raka dojk se še naprej povečuje, saj vsako leto pri nas zaznamo vse več primerov invazivne oblike te bolezni. Manj pogosti so neinvazivni raki, ki jih je približno 100 na leto. Z optimizacijo presejalnih programov upamo, da se bo delež neinvazivnih rakov povečal, medtem ko bo število invazivnih primerov postopoma upadalo. Glavni cilj presejanja je pravočasno odkriti rakave spremembe, ki jih je mogoče uspešno zdraviti zgolj s kirurškim posegom, saj lahko neinvazivna oblika bolezni sčasoma napreduje v invazivno,” nam je v pogovoru povedala Dr. Simona Borštnar, dr. med., internistka onkologinja z Onkološkega inštituta Ljubljana, specializirana za zdravljenje raka dojk in urogenitalnih rakavih obolenj.

Ključni poudarki:

PREBERITE TUDI

Neverjetno, kaj razkriva barva jezika: Skriti znaki, ki jih ne smete ignorirati

• Uživanje križnic (brokoli, zelje, cvetača) in stročnic pomaga zavirati estrogen in zmanjšuje tveganje za rak dojk.
• Maščobe iz rastlinskih virov in omega-3 maščobne kisline (npr. olivno olje, ribe) so koristne; omejite nasičene živalske maščobe.
• Sadje, zelenjava, rastlinske vlaknine in fitoestrogeni (kot v soji, oreščkih) podpirajo hormonsko ravnovesje in celično zdravje.

Kaj je rak na dojki?

Rak na dojki je maligni tumor, ki nastane v celicah dojke. Najpogosteje se začne v mlečnih kanalih (duktalni karcinom) ali žlezah, ki proizvajajo mleko (lobularni karcinom). Rak na dojki se lahko razširi (metastazira) na druge dele telesa preko krvnega obtoka in limfnega sistema. Čeprav je rak na dojki najpogostejši pri ženskah, se lahko pojavi tudi pri moških, čeprav redkeje.

Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek raka na dojki

Natančen vzrok za nastanek raka na dojki ni znan, vendar obstajajo številni dejavniki tveganja, ki lahko povečajo verjetnost za razvoj te bolezni:

• Starost: Tveganje za nastanek raka na dojki se povečuje s starostjo. Večina primerov je diagnosticiranih pri ženskah, starejših od 50 let.
• Genetske mutacije: Mutacije v genih BRCA1 in BRCA2 znatno povečajo tveganje za nastanek raka na dojki in jajčnikih. Te mutacije so podedovane in se lahko prenesejo iz generacije v generacijo.
• Družinska anamneza: Ženske, ki imajo bližnje sorodnice (mati, sestra, hči) z rakom na dojki, imajo večje tveganje za razvoj bolezni.
• Hormonski dejavniki: Dolgotrajna izpostavljenost estrogenu in progesteronu, kot je zgodnja menstruacija (pred 12. letom) in pozna menopavza (po 55. letu), povečuje tveganje.
• Reproduktivna zgodovina: Ženske, ki niso nikoli rodile ali so imele prvi porod po 30. letu starosti, imajo večje tveganje za rak na dojki.
• Življenjski slog: Dejavniki, kot so debelost, pomanjkanje telesne aktivnosti, uživanje alkohola in kajenje, lahko povečajo tveganje za razvoj raka na dojki.

Rak na dojki je vse pogostejši

V Sloveniji se obolevnost za rakom dojke povečuje že od leta 1950, v osrednji in zahodni Sloveniji pa zboli več žensk kakor v vzhodni. Najučinkovitejša metoda zmanjšanja umrljivosti za rakom dojke je preventiva oziroma zgodnje odkrivanje te bolezni ter pravočasno začetno zdravljenje. Nekateri ugledni zdravniki pa menijo, da bi lahko s pravilno prehrano preprečili celo 50 % raka dojke.

Pri raku dojke je veliko odločilnih dejavnikov (dejavniki tveganja za raka dojke so navedeni v tabeli št. 1). V veljavi je mnenje, da je prehrana najpomembnejša od vseh. Raziskovalci se podrobno ukvarjajo z vprašanji o tem, kako lahko hrana vpliva na dogajanja v celicah, še posebej na estrogen, ki povzroča raka dojke.

Simptomi raka na dojki

Simptomi raka na dojki se lahko razlikujejo glede na vrsto in stadij bolezni. Med najpogostejše simptome spadajo:

• Kepica ali zatrdlina v dojki: Najpogostejši znak raka na dojki je kepica ali zatrdlina, ki se razlikuje od preostalega tkiva dojke.
• Spremembe na koži dojke: Koža lahko postane nagubana, zadebeljena ali ima videz pomarančne lupine.
• Spremembe bradavice: Bradavica se lahko vdre, postane boleča ali iz nje izteka izcedek (pogosto krvav).
• Bolečine v dojki: Bolečine v dojki ali v območju pod pazduho, ki ne izginejo, so lahko znak raka na dojki.
• Otekanje ali sprememba oblike dojke: Ena dojka lahko postane otečena ali spremeni obliko brez očitnega razloga.

Ali se lahko izognemo raku dojke?

Nekaj je jasno že dolgo časa: če se želimo izogniti tej bolezni, se prehranjujmo tako, kot se prehranjujejo ženske v Aziji. Japonke obolevajo za rakom dojke le petino toliko kot Američanke in Evropejke. Pri Japonkah takšni tumorji tudi počasneje napredujejo. Če se preselijo drugam, na primer na Havaje, in začnejo uživati zahodnjaško hrano, se med njimi obolevnost za rakom dojke naglo poveča in doseže stopnjo, kakršna je na Zahodu.

Torej ni nič čudnega, če strokovnjaki menijo, da azijska prehrana vsebuje snovi, ki preprečujejo raka dojke, oziroma da zahodnjaška prehrana vsebuje nekaj, kar ga povzroča. Oboje je lahko res. Raziskovalci bodo potrebovali še kar nekaj časa, da bodo odgovorili na vsa ta vprašanja, nekatere skrivnosti pa se že razkrivajo. Ženskam, ki bi se rade izognile raku na dojki, lahko z gotovostjo dokažejo, katera živila oziroma jedi jim koristijo in katera lahko škodujejo.

Bistveni estrogen

Tako kot rak maternice in jajčnikov je tudi rak na dojki odvisen od hormonov. Kaže, da prevelike količine estrogena pospešujejo razvoj raka. Proti raku lahko torej učinkujejo živila, ki vplivajo na metabolizem ali absorpcijo estrogena. Nekatera zdravila preprečujejo in zdravijo raka dojke tako, da zmanjšujejo učinke estrogena. Izkazalo se je, da lahko veliko živil vpliva na estrogen v telesu na podoben način kot zdravila.

Živila, ki nasprotujejo estrogenu, vsebujejo mehanizem za preprečevanje raka dojke. Estrogen je za ženske vse življenje nevaren, zaradi tega je prehrana pomembna tako pred menopavzo kot po njej. Ženske pred menopavzo imajo več estrogena, toda tudi po menopavzi, ko ga jajčniki prenehajo izločati, ga nastaja nekaj v maščobnih celicah, tako da še vedno pomeni nevarnost za nastanek raka dojke.

Nekateri znanstveniki sumijo, da količine estrogena, ki so v telesu v mladosti, lahko povzročajo raka dojke v poznejših letih. Zaradi tega je pravilna prehrana v mladosti pomembna zaščita. Od estrogena je tudi odvisno, ali se bo rak na dojki ponovil ali bo metastaziral. Zaradi tega je zelo pomembna prehrana, ki uravnava estrogen, tudi če se je rak na dojki že pojavil. Nekatere sestavine v živilih lahko na celice raka dojke vplivajo neposredno toksično, druga živila, na primer različne maščobe, pa lahko spodbujajo rast raka.

Diagnoza raka na dojki

Za diagnozo rak na dojki se uporabljajo različne metode, ki omogočajo natančno določitev vrste in stadija bolezni. Med najpogosteje uporabljene metode spadajo:

• Mammografija: Rentgenski pregled dojk, ki omogoča odkrivanje sumljivih sprememb v tkivu dojke.
• Ultrazvok: Uporablja se za nadaljnjo oceno sumljivih območij, odkritih pri mamografiji.
• Magnetna resonanca (MRI): Natančnejši pregled, ki lahko pomaga pri oceni obsega raka na dojki.
• Biopsija: Postopek, pri katerem se odvzame vzorec tkiva iz sumljivega območja za mikroskopsko analizo.

Hrana, ki varuje pred rakom

Nekatera živila pospešujejo odstranjevanje estrogena iz telesa in spodbujajo metabolizem le-tega. Tak učinek imajo sestavine v zelju, brokoliju, cvetači, ohrovtu, listih gorjušice, repi in brstičnem ohrovtu. Raziskava na Institute for Hormone Research v New Yorku je pokazala, da specifični indoli, ki jih lahko najdemo v rastlinah križnicah, pospešujejo procese, v katerih telo inaktivira ali izloča estrogen, ki lahko povzroča raka dojke. Da bi dosegli večji učinek, moramo uživati zelenjavo surovo ali le malo pokuhano. Kuhanje namreč indole uničuje in tako zmanjšuje njihov protiestrogenski in protirakav učinek.

Če nevarnost raka dojke zmanjšujemo z zniževanjem koncentracije estrogena v krvi, lahko poskusimo tudi s pšeničnimi otrobi. Le-ti vsebujejo nekaj, česar drugi otrobi ne premorejo in lahko zelo znižajo koncentracijo estrogena v krvi. Vlaknine v pšeničnih otrobih so zelo netopne in bakterije v debelem črevesu imajo dovolj hrane. Zato pride skozi kompleksne nize bioloških procesov v krvni obtok manj estrogena.

Količino vlaknin, ki se je pokazala za učinkovito, lahko dobimo v 55 g otrobnih kosmičev ali v šestih žlicah pšeničnih otrobov na dan. Uživanje fižola nas lahko obvaruje pred rakom dojke, in sicer verjetno zato, ker fižol vsebuje fitoestrogene, ki pomagajo zavirati delovanje estrogena, kateri povzroča raka. V fižolu je še več drugih sestavin, ki zavirajo raka, tudi proteaznih inhibitorjev ter fitatov.

Tudi soja vsebuje snovi, ki lahko vplivajo na količino estrogena. Te snovi neposredno zavirajo rast rakavih celic ter tako zmanjšujejo nevarnost za raka dojke pri ženskah vseh starosti. Sojino zrno je po kemični sestavi zelo podobno zdravilom, ki jih dajejo nekaterim ženskam, da bi preprečili nastajanje raka dojke ali njegovo širjenje. Zdi se, da soja varuje. To velja za sojo v zrnju, za sojin protein, za sojino mleko, miso, tofu in tempeh, ne pa za sojino omako ali za sojino olje.

Priporočena hrana pri raku na dojki

Morska hrana, še posebej plave ribe, lahko pomaga ustaviti raka dojke. Uživanje ribjega olja pomaga ustaviti širjenje (metastaziranje) raka dojke. Ribje olje namreč preprečuje rakavim celicam, da bi se naselile na novih mestih; zaradi tega ne morejo napraviti novih kolonij celic ali metastaz. Obstajajo še novi dokazi, da so starejše ženske, ki jedo malo živil z vitaminom D, v večji nevarnosti, da zbolijo za rakom dojke. To bi lahko služilo kot dokaz, da ribe varujejo pred rakom. Plave ribe so namreč polne vitamina D.

Dr. Garland z University of California v San Diegu je ugotovil, da vitamin D, ki ga užijemo s hrano, pomaga varovati pred postmenopavzalnim rakom dojke pri ženskah, starejših od 50 let, ne pa tudi mlajših. Ženske moramo na dan zaužiti najmanj 400 IE (10 μg) vitamina D. Najboljši vir vitamina D pa so plave ribe (vsebnost vitamina D v posameznih živilih je prikazana v tabeli št. 2).

Uživati moramo sadje in zelenjavo, ki vsebujeta veliko vitamina C, saj vitamin C nevarnost za raka dojke zelo zmanjša (vsebnost vitamina C v nekaterih živilih je prikazana v tabeli št. 3). Izkazalo se je, da je uživanje premajhnih količin vitamina C celo bolj škodljivo kot uživanje premastne hrane.

Pretirano uživanje maščob lahko vpliva na širjenje in ponovni pojav (recidiv) raka na dojki ter zmanjšuje možnost za preživetje. Nekatere raziskave kažejo, da se z večjimi količinami maščob povečuje tudi nevarnost razširitve raka v pazdušne bezgavke, torej njegovo širjenje. Čim več maščob uživamo, večjo možnost za umrljivost zaradi raka dojke. Morda je prav prehrana z malo maščob pri Japonkah razlog za to, da imajo v petletnem obdobju za 15 % večje možnosti za preživetje kakor Američanke.

Kaže, da je stopnja nevarnosti odvisna tudi od vrste maščobe. Zdi se, da so najbolj škodljive nasičene živalske maščobe in omega-6 maščobne kisline, ki se nahajajo v koruznem, sončničnem olju in olju oljne repice ter v masti in margarini. Nasprotno pa se zdi, da omega-3 ribje olje in oljčno olje zavirata rast raka dojke. Pri ženskah iz Sredozemlja, ki uživajo veliko oljčnega olja, je obolevnost za rakom dojke majhna, podobno je pri Japonkah, ki uživajo veliko ribjega olja in malo živalskih maščob.

V deželah, kjer jedo veliko živalskih maščob, je tudi rak na dojki pogostejši. Če imate raka dojke, bi morali biti zelo previdni pri uživanju maščob, še posebej sira, masla in mesa. Te maščobe lahko spodbudijo recidiv raka, ki je bil predhodno operativno odstranjen.

Kako se zaščititi

Starodavno izročilo, da imajo živila različne farmakološke lastnosti, ki jih je mogoče uporabljati za ohranjanje in vračanje zdravja, se zdi kot narodopisna zanimivost, za katero pa ni trdnih znanstvenih dokazov, kakršne terjamo v 21. stoletju. Toda ko zadevo pogledamo pobliže, je podoba drugačna. Svetovne raziskave zdravilnih lastnosti hranil niso brez vrednosti.

Iz njih nastaja pomembno znanstveno gradivo, s katerim se ukvarjajo številni vodilni znanstveniki in zdravniki. Rojevajo se pomembna spoznanja o zdravilnih lastnostih živil v zvezi s preprečevanjem in zdravljenjem številnih bolezni, med drugim tudi raka oz. tako imenovane kuge 20. stoletja, ki se širi zaradi neznanja, nespameti in pri nekaterih zgolj zaradi nesrečnih genetskih kombinacij v telesu.

Najboljši recept, kako naj se zaščitimo in izognemo raku dojke, je naslednji:
Prehranjujmo se tako, kot so se včasih prehranjevale Japonke: 225 g sadja, 255 g zelenjave, 85 g soje (največ v obliki tofuja), 100 g rib in zelo malo mesa, mleka in alkohola na dan. Omembe vredni kot preventiva pred rakom dojke in tudi kot sredstvi, ki veljata za uspešni pri zdravljenju raka dojke, pa sta še dve medicinski gobi, in sicer čaga in reishi. Pripravke iz teh dveh gob lahko pri nas kupimo v obliki prehranskih dopolnil, bodisi kot hladno stiskani jedilni olji, kot tinkturo bodisi zmlete v posušeni obliki.

Rak na dojki: Dejavniki tveganja za nastanek

• Spol: Čeprav za rakom dojke zbolijo tudi moški, je bolezen stokrat pogostejša pri
  ženskah.
• Starost: Čim starejša je ženska, večja je nevarnost, da zboli za rakom dojke. Tri
  četrtine bolnic so starejše od 50 let.
• Prejšnji rak na dojki: Ženske, ki so se že zdravile zaradi raka dojke, so dva- do trikrat
  bolj ogrožene, da bodo ponovno zbolele za rakom, bodisi na isti dojki, če ni bila v
  celoti operativno odstranjena, bodisi na drugi.
• Nekatere benigne spremembe v dojki: Ogroženost je odvisna od vrste sprememb
  in je največja pri tistih z atipično hiperplazijo.
• Rak na dojki v družini: Ženskam, katerih sorodnica prvega kolena (mati ali
  sestra) je obolela za rakom dojke, grozi dva- do trikrat večja nevarnost, da bodo zbolele tudi
  same. Nevarnost je še večja, če sta mati ali sestra zboleli mladi in/ali na obeh
  dojkah. Tako je sorodnica bolnice, ki je pred menopavzo zbolela za rakom obeh
  dojk, kar devetkrat bolj ogrožena, da bo zbolela za to boleznijo.
  Starost ob prvi in zadnji menstruaciji: Z rakom dojke so bolj ogrožene ženske,
  ki so dobile prvo menstruacijo pred 11. letom, izgubile pa so jo starejše, po 50.
  letu starosti.
• Rodnost, starost ob prvem porodu in število porodov: Za rakom dojke več zbolevajo ženske, ki niso nikoli rodile, in tiste, ki so prvič rodile po 30. letu.
• Kontracepcijske tablete in hormonski nadomestki za lajšanje menopavznih
  težav: Oboji zmerno večajo nevarnost raka dojke, kontracepcijske tablete le v
  obdobju jemanja, zdravljenje menopavznih težav pa po več letih jemanja.
• Debelost: Pomemben dejavnik tveganja po menopavzi, ker v maščevju nastajajo
  spolni hormoni.
• Alkohol: Ženske, ki dnevno popijejo 30 do 60 g alkohola, so 1,4-krat bolj ogrožene
  z rakom dojke kakor abstinentke.

Živila, bogata z vitaminom D

Živilo / Mednarodne enote (IE) na 100 g (za mg množi z 0,0025)
Jegulje / 4700
Slaniki / 1500
Sardele / 1500
Sledi (sveže) / 1000
Losos, rdeči / 800
Losos, rožnati / 500
Skuše / 500
Sledi, vložene / 225
Tuna / 200
Mleko (nemastno, polmastno, polnomastno, 225 ml) / 100

Živila, bogata z vitaminom C

Živilo / mg na obrok
Peteršilj (100 g) / 172
Gvajava (1 sadež) / 165
Rdeča sladka paprika (1 plod) / 141
Dinja (pol sadeža) / 113
Vložena paprika (115 g) / 107
Zelena sladka paprika (1 plod) / 95
Papaja (polovica sadeža) / 94
Jagode (sveže, 140 g) / 84
Brstični ohrovt (6 plodov) / 78
Grenivkin sok (iz enega sadeža) / 75
Kivi (1 sadež) / 74
Pomaranče (1 sadež) / 70
Paradižnik (kuhan, 225 g) / 45
Pomarančni sok (iz tetrapaka ali iz koncentrata, 115 ml) / 52
Brokoli (kuhan, 85 g) / 49
Paradižnikov sok (225 ml) / 45
Grenivke (polovica sadeža) / 42
Brokoli (surov) 85 g / 41
Cvetača (surova) 85 g / 36
Grah (zeleni, surov, 85 g) / 31
Ohrovt (kuhan, 85 g) / 27