Jesenska skrb za živo mejo ni samo rezanje ali pospravljanje vejevja. Ko se dnevi ohladijo in se zrak postopoma suši, se začne dogajati nekaj, česar večina lastnikov sploh ne opazi: živa meja izgublja vodo hitreje, kot jo zmore črpati iz zemlje. Še posebej to velja za iglavce, tise, pušpane in ligustre, ki so pozimi izpostavljeni hladnemu vetru in suhemu zraku.
Če živih mej jeseni ne pripravimo pravilno, se pozimi na njih začnejo pojavljati rjavi vrhovi, izsušene veje in “ozebline” od vetra. Včasih se poškodbe pokažejo šele marca, ko je že prepozno.
Obstaja pa preprost jesenski trik, ki močno zmanjša zimsko izsuševanje in živi meji pomaga preživeti brez poškodb.
Zakaj pride pozimi do izsuševanja žive meje
Znano je, da rastline pozimi “mirujejo”. A kar pogosto spregledamo, je dejstvo, da zimzelene rastline, tudi tiste v živih mejah, čez zimo še vedno izhlapevajo vlago. Ko pozimi piha suh veter, rastline hitreje izgubljajo vodo skozi liste ali iglice. Težava nastane zato, ker je zemlja prehladna ali celo zamrznjena, zato korenine ne morejo nadomestiti izgubljene vode.
Rezultat so rjavi vrhovi, iglice, ki se posušijo do polovice, listi, ki se zvijejo, in deli rastline, ki do pomladi odmrejo.
Večina ljudi spomladi misli, da gre za bolezen ali da jim “nekaj manjka”, v resnici pa je šlo za zimsko izsušitev.
Najpomembnejši jesenski trik: Globinsko zalivanje pred prvo slano
Če bi bilo treba izbrati samo eno stvar, ki jeseni največ pomeni za živo mejo, je to zalivanje, vendar ne površinsko.
Jeseni se večina rastlin sicer manj zaliva, a živa meja je izjema.
Zakaj?
Ker si pred zimo “napolni zaloge”. Korenine lahko prevzamejo vlago, dokler zemlja ni zamrznjena – ko se zima začne, se to skoraj ustavi.
Jesensko globinsko zalivanje:
- naredi rastlino bolj odporno na veter,
- zmanjša izsuševanje iglic in listov,
- prepreči poškodbe tkiva,
- omogoča lepši spomladanski videz.
Najbolje deluje, če jo zalijete 2–3-krat globoko v obdobju, ko listje odpada in se temperature gibljejo med 5–12 °C.
Kako pravilno opraviti globinsko zalivanje (večina ga dela narobe)
Veliko ljudi zaliva tako, da samo popršijo vrhnjo plast zemlje. A to je enako, kot bi rastlini dali suh piškot, ko potrebuje juho.
Najboljši način:
- opremo cev ali zalivalko z nastavkom,
- zalivate počasi, vsaj 20–30 minut za celotno živo mejo,
- voda mora prodreti 20–30 cm globoko,
- pri ilovnatih tleh zalivate v več krajših ponovitvah, da se zemlja enakomerno napoji.
Zalivanje enkrat na teden v oktoberskih tednih ali ob suhi novembrski napovedi je pogosto dovolj.
Drugi jesenski trik: Dodajte zaščitno zastirko
Ko je zemlja napojena, jo je treba zavarovati pred izsuševanjem. Jesenska zastirka preprečuje hitre temperaturne spremembe in ščiti korenine pred mrazom, ki izsušuje prst.
Najboljša zastirka:
- drobni sekanci
- lubje iglavcev
- suho jesensko listje (tankoplastno, ne preveč!)
- slama ali lesni ostružki
Najslabša izbira so folije ali tkanine, ki preprečujejo, da bi zemlja dihala – te se jeseni ne uporabljajo.
Zastirka naj bo debela približno 5–8 cm. Tako preprečite, da bi jesensko zalivanje “ušlo” iz zemlje, ko nastopijo decembrski vetrovi.
Kako jeseni zaščititi koreninski vrat, da ne pride do ožiga
Zimski veter pogosto ne poškoduje rastline neposredno, ampak jo izsuši od tal navzgor. Zato je pomembno, da jeseni zaščitite tudi koreninski vrat (del kjer deblo prehaja v korenine).
Če je izpostavljen vetru in mrazu, se rastlina ohladi prehitro in hitreje izgublja vlago.
Pomaga:
- obdelati ožji pas okoli korenin,
- odstraniti plevel, ki jemlje vlago,
- dodati svežo zastirko,
- po potrebi postaviti kratko “zaščitno ograjo” iz smrekovih vej, če lega živine meje stoji na vetrovni strani.
Ta pristop je posebej nujen pri mlajših živih mejah do 3 let starosti.
Kdaj rezati živo mejo jeseni (in zakaj ne prepozno)
Jesenska rez ne sme biti prepozna. Če živo mejo porežemo tik pred mrazom, jo izpostavimo novim “ranam”, ki se do zime ne zacelijo.
Najbolje:
- zadnji rez opravite konec avgusta ali v začetku septembra,
- poznojesenske rezi raje preskočite,
- oblikovanje prihranite za pomlad.
Razlog je preprost: odprti rezi se ob nizkih temperaturah ne zacelijo in rastlino dodatno izsušijo.
Zimzeleni iglavci so najbolj ranljivi
Tisa, cipresa, klek (thuja) in smaragdne žive meje pozimi izhlapevajo največ vlage.
Zato pri njih jesenski ukrepi delujejo najopazneje.
Posebej občutljivi so:
- mladi kleki,
- ciprese na vetrovnih legah,
- žive meje ob cestah (sol iz cestišča dodatno suši),
- rastline v slabih, zbiti tleh.
Pri teh je globinsko zalivanje skoraj obvezno.
Kako veste, da ste živo mejo jeseni pripravili pravilno
Zelo preprosto:
Spomladi ni rjavih vrhov, ni suhega listja v notranjosti in barva je enakomerna. Če pa spomladi opazite suhe zaplate, pomeni, da je živina meja pozimi izgubljala več vode, kot jo je imela na voljo.
Pogost znak slabe jesenske oskrbe je tudi osutje notranjih iglic pri iglavcih. To ni nujno bolezen, temveč izsušitev prejšnje sezone.
Preberite tudi:
- To so najboljše rastline za živo mejo: Ustvarite gosto zeleno pregrado pred pogledi
- Cipresa je porjavela. Ali jo še lahko rešimo? To so najpogostejši vzroki in rešitve
