Zastirka je eden najboljših pomočnikov na vrtu. Ohranja vlago, ščiti tla pred vročino, zmanjšuje zbijanje zemlje, hrani talne organizme in močno omeji rast plevela. A mnogi vrtičkarji po nekaj tednih razočarano ugotovijo, da plevel vseeno raste skozi slamo, pokošeno travo, lesne sekance ali listje.
Težava običajno ni v tem, da zastirka “ne deluje”, ampak v načinu uporabe. Najpogostejša napaka je, da je plast pretanka ali pa jo položimo na zemljo, kjer je plevel že močno ukoreninjen.
Ključni poudarki:
- Zastirka mora biti dovolj debela, saj pretanka plast plevelu hitro prepusti svetlobo.
- Pred zastiranjem odstranite trdovraten plevel, predvsem tistega z globokimi koreninami in živicami.
- Najboljši učinek dobite, če zastirko redno obnavljate, ker se organski material sčasoma posede.
Najpogostejša napaka: zastirka je preveč tanka
Če po gredi samo rahlo potresete slamo, suho travo ali listje, bo videti urejeno, vendar plevela ne boste zares ustavili. Plevel za rast potrebuje svetlobo. Če je zastirka tako tanka, da skoznjo še vedno prodira dovolj svetlobe, bodo semena hitro vzklila. Mlade rastline se bodo prebile med bilkami slame ali koščki sekancev in čez nekaj tednov bo greda spet zelena.
Pri zastiranju velja preprosto pravilo: plast mora biti dovolj debela, da zemlja pod njo ostane temna. Pri slami, listju ali suhi pokošeni travi se plast po nekaj dneh močno posede, zato mora biti ob polaganju nekoliko debelejša, kot se vam morda zdi potrebno.
Za večino gred je uporabna debelina približno:
- 5 do 8 centimetrov pri slami,
- 3 do 5 centimetrov pri suhi pokošeni travi,
- 7 do 10 centimetrov pri listju,
- 5 do 8 centimetrov pri lesnih sekancih okoli trajnic in poti.
Pri zelenjavnih sadikah zastirka ne sme biti naložena neposredno na stebla. Okoli rastline pustite nekaj centimetrov prostora, da se ob steblu ne zadržuje preveč vlage.
Zastirka ne uniči že močno ukoreninjenega plevela
Druga velika napaka je, da zastirko položimo čez gredo, kjer že raste slak, pirnica, osat, regačica, kislica ali drug trdovraten plevel. Zastirka odlično ustavlja droben mlad plevel iz semen, veliko slabše pa ustavi rastline, ki imajo globoke korenine, podzemne poganjke ali močne zaloge hrane.
Če tak plevel samo prekrijete, bo nekaj časa videti, da je izginil. Nato se bo dvignil skozi zastirko, včasih še močnejši kot prej. Posebej pirnica in slak znata hitro najti pot skozi vsako šibkejšo plast.
Pred zastiranjem zato odstranite:
- velike rastline s korenino,
- trave z dolgimi podzemnimi poganjki,
- plevel, ki že cveti ali semeni,
- slak, ki se ovija okoli rastlin,
- osat in druge globoko ukoreninjene plevele,
- stare rastlinske ostanke, v katerih so semena.
Pri zelo zapleveljeni gredi je bolje najprej opraviti temeljito čiščenje, šele nato dodati zastirko. Če želite še močnejši učinek, lahko pod organsko zastirko položite plast nebarvanega kartona brez plastike in lepilnih trakov. Karton prekrije svetlobo, zastirka pa ga obteži in naredi površino lepšo ter bolj naravno.
Plevel lahko pride tudi iz same zastirke
Včasih težava ni v zemlji, ampak v materialu, ki ga uporabite. Če za zastirko uporabite pokošeno travo, v kateri so že semena, boste na gredo prinesli nov plevel. Podobno se lahko zgodi z nezrelim kompostom, senom, ki vsebuje veliko semen, ali listjem, pomešanim z dozorelimi semenskimi glavicami.
Za zastirko uporabljajte material, ki je čim bolj čist. Pokošena trava naj bo brez semen in naj bo pred uporabo vsaj nekoliko osušena. Sveže mokre trave ne nalagajte v debeli plasti, ker se lahko sprime, začne smrdeti in ustvari neprezračno plast.
Najbolj varni materiali so:
- čista slama,
- suha pokošena trava brez semen,
- delno razpadlo listje,
- lesni sekanci za poti in trajnice,
- kompostirana lubna zastirka za okrasne zasaditve,
- karton kot spodnja plast pri zelo zapleveljenih površinah.
Seno je za zelenjavne grede lahko bolj tvegano, ker pogosto vsebuje veliko semen. Če ga uporabljate, naj bo res dobro posušeno in brez semenskih glavic.
Zastirka se sčasoma posede in izgine
Tudi če zastirko položite pravilno, to ne pomeni, da bo celo sezono enako učinkovita. Organski material se razkraja, poseda, del ga odnese veter, del ga v zemljo potegnejo deževniki, del se pri zalivanju razmakne. Plast, ki je bila ob začetku sezone dovolj debela, je lahko čez mesec dni že prešibka.
Zato zastirko redno preverjajte. Če vidite zemljo, je to znak, da je plast pretanka. Če se med rastlinami pojavijo zeleni poganjki, jih izpulite, dokler so še majhni, nato dodajte novo plast zastirke.
Najlažje je, da zastirko obnavljate postopoma:
- po močnem dežju,
- po presajanju novih sadik,
- po pletju,
- pred vročinskim valom,
- kadar opazite golo zemljo,
- ko se material opazno posede.
Zastirka najbolje deluje kot stalna nega, ne kot enkratno opravilo na začetku sezone.
Preveč drobna zastirka lahko ustvari drugačno težavo
Zelo drobni materiali, kot je sveže zmleta trava ali zelo fin kompost, se lahko na površini zbijejo. Če nastane gosta, mokra plast, zrak slabše kroži, tla se počasneje sušijo, pri mladih rastlinah pa se lahko pojavijo težave z gnitjem ali polži.
Zato je dobro, da je zastirka zračna. Slama, grobo listje ali mešanica različnih materialov pogosto deluje bolje kot ena sama zelo drobna, zbita plast. Pri zelenjavi je cilj, da tla ostanejo pokrita, a ne zadušena.
Dobra zastirka je:
- rahla,
- zračna,
- dovolj debela,
- brez semen,
- ne preveč mokra,
- odmaknjena od stebel.
Kako pravilno zastreti gredo korak za korakom
Najprej gredo dobro oplevite. Posebej se posvetite trajnim plevelom, ki se razraščajo iz korenin. Nato zemljo po potrebi zalijte, saj zastirka najbolje deluje, če jo položite na že rahlo vlažna tla. Če zastirko položite na presušeno zemljo, bo dež ali zalivanje težje hitro doseglo korenine.
Nato okoli rastlin razporedite izbrani material. Pri sadikah pustite malo prostora okoli stebla. Med rastlinami naj bo plast debelejša, ob steblih tanjša. Po nekaj dneh preverite, koliko se je material posedel, in po potrebi dodajte novo plast.
Pri trdovratnem plevelu lahko uporabite še karton. Položite ga med vrste, ga dobro navlažite, nato prekrijte s slamo, listjem ali sekanci. To je zelo uporabno na poteh med gredami, ob robovih vrta in pri novih zasaditvah.
Kaj storiti, če plevel že raste skozi zastirko?
Če je plevel že pogledal skozi, ga ne pustite, da se okrepi. Izpulite ga takoj, ko ga opazite. Pri mladem plevelu bo to hitro. Pri trdovratnih rastlinah poskusite odstraniti čim več korenine. Nato zastirko razmaknite, preverite, ali je plast dovolj debela, in jo obnovite.
Če plevel raste po vsej gredi, je plast verjetno prešibka ali pa je bil plevel pred zastiranjem že preveč razraščen. V tem primeru je najbolje narediti popravek: odstranite večji plevel, dodajte karton med vrste in čez položite novo, debelejšo plast zastirke.
