Na začetku septembra je lahko figa zjutraj še videti popolna, popoldne pa je že nenavadno mehka, na odprtini se pojavi lepljiva tekočina, okoli nje pa se zbirajo mušice. Kisanje fig oziroma kisla gniloba se pokaže prav med zorenjem, ko skozi odprtino v plod pridejo kvasovke in bakterije, ki jih pogosto prenašajo sadne mušice in drugi drobni insekti. Po letošnji vročini in suši bo v začetku septembra sledilo še nekaj nestanovitnega vremena, nato pa ARSO napoveduje ponovno segrevanje tudi nad 30 °C – zelo zrele fige bo zato smiselno pobirati sproti.
Ključni poudarki:
- Kisanje fig prepoznate po fermentiranem vonju, nenavadni mehkobi, tekočini ali mehurčkih pri odprtini ploda in zbiranju mušic.
- Zrele fige pobirajte vsak dan ali dva; prezreli in odpadli plodovi privabljajo žuželke ter povečujejo možnost nadaljnjega kvarjenja.
- Že skisane fige škropljenje ne reši. Odstranite jih z drevesa in tal ter zmanjšajte vire fermentirajočega sadja v okolici.
Kisanje fig ni isto kot običajno mehčanje zrelega ploda
Zrela figa mora biti mehka. Pogosto se rahlo povesi na peclju, njena kožica izgubi trdoto, plod pa se ob nežnem privzdigu zlahka loči od veje. To so normalni znaki zrelosti.
Pri kisanju fig je slika drugačna.
Plod postane skoraj voden, lahko začne temneti, iz majhne odprtine na spodnjem delu fige pa se izceja rožnata ali prosojna lepljiva tekočina. Včasih so v njej vidni majhni mehurčki. Zelo značilen je vonj – namesto sladkega vonja zrele fige dobimo ostro aromo po fermentaciji, kisu ali pokvarjenem sadju.
Pozneje se notranjost ploda razgradi, na njej se lahko razvije svetla obloga, figa pa počrni, se sesede, posuši ali odpade.
Takšnega ploda ne rešujemo z izrezovanjem posameznega dela. Odstranimo ga.
Zakaj začnejo fige fermentirati kar na drevesu?
Figa ima na spodnjem delu naravno odprtino, imenovano ostiola oziroma »oko«. Ko plod dozoreva, se pri nekaterih sortah ta odprtina poveča.
Skoznjo lahko v notranjost pridejo mikroorganizmi.
Strokovni viri med povzročitelji kisle gnilobe navajajo različne vrste kvasovk in bakterij. Pomembni prenašalci so sadne oziroma vinske mušice ter hroščki, ki jih privlači zelo zrelo ali poškodovano sadje.
To ustvari neprijeten krog:
- figa dozori in postane zelo sladka;
- odprtina se razširi;
- mušice obiščejo plod;
- v notranjost prenesejo mikroorganizme;
- sladkorji začnejo fermentirati;
- vonj fermentacije privabi še več žuželk.
Zato je pogosto prva zelo očitna sprememba prav nenadna množica drobnih mušic okoli ene fige.
Začetek septembra bo letos zahteval pogostejše obiranje
Letošnje poletje je bilo v Sloveniji izrazito suho. Kmetijsko-gozdarska zbornica je sredi avgusta opozarjala na dolgotrajno sušo, pomanjkanje talne vlage in visoke temperature.
Za začetek septembra ARSO napoveduje prehod vremenske fronte s krajevnimi plohami in nevihtami, nato pa ponovno precej sončno in iz dneva v dan toplejše vreme. Proti koncu prvega septembrskega tedna naj bi temperature ponekod znova presegle 30 °C.
Takšna menjava vlage in toplote sama po sebi ne povzroči kisle gnilobe, lahko pa zelo zrelo sadje hitreje potisne čez mejo uporabnosti.
Če imate figo na Primorskem, v Beli krajini ali na drugi topli legi in je drevo trenutno polno mehčajočih se plodov, jih v tem obdobju ne pregledujte samo ob koncu tedna.
Ne čakajte, da figa sama pade
Za svežo uporabo fige pobiramo, ko so popolnoma obarvane, mehke in se začnejo rahlo povešati, vendar še niso razpadle.
Strokovna priporočila za domače nasade svetujejo sprotno obiranje zrelih fig in hitro odstranjevanje padlih plodov. Razlog niso le mušice, temveč tudi druge bolezni in škodljivci, ki jih prezrelo sadje privablja.
V času glavnega zorenja naredite kratek obhod drevesa vsak dan ali vsaj vsak drugi dan.
Poberite fige, ki:
- so se začele povešati na peclju;
- so na otip mehke, vendar ne vodene;
- imajo popolnoma razvito barvo za svojo sorto;
- se ob nežnem privzdigu zlahka odlomijo;
- že privabljajo ose ali mušice.
Če iz odtrganega peclja še močno teče bel mlečni sok, plod praviloma še ni popolnoma zrel.
Pod drevesom ne naredite samopostrežnega bifeja za mušice
Velik del težave lahko zmanjšate že z zelo osnovno higieno okoli drevesa.
Vsako jutro ali zvečer poberite:
- počene fige;
- kisle in fermentirane plodove;
- zelo prezrele fige;
- odpadlo sadje;
- ostanke breskev, sliv, grozdja ali drugega sladkega sadja v neposredni bližini.
To ni samo estetsko čiščenje.
Sadne mušice in nekateri hrošči se hranijo ter razmnožujejo na fermentirajočem sadju, nato pa obiščejo tudi fige, ki še zorijo. Odstranjevanje prezrelih in odpadlih plodov je zato eden glavnih nekemičnih ukrepov pri zmanjševanju kisle gnilobe.
Skisane fige ne puščajte na odprtem domačem kompostu tik ob drevesu. Če kompost stoji nekaj metrov od fige, ste vir vonja samo prestavili na drugo stran vrta.
Preprosta past pokaže, koliko sadnih mušic je okoli fige
Past sama ne bo zaščitila celotnega drevesa, lahko pa pokaže, ali se okoli zorečih fig hitro povečuje število sadnih mušic.
Potrebujete:
- manjši plastičen lonček ali kozarec;
- približno 100 ml jabolčnega kisa;
- 1 kapljico nevtralnega detergenta za posodo;
- pokrov ali folijo.
V zgornji del posode naredite nekaj luknjic s premerom približno 4–5 mm. Dodajte kis in eno samo kapljico detergenta, ki zmanjša površinsko napetost tekočine.
Past obesite nekaj metrov stran od dela drevesa, kjer dozoreva največ fig, in jo preglejte dvakrat tedensko.
Takšne kisove pasti strokovni viri uporabljajo za spremljanje sadnih mušic. Pomembno pa je razumeti omejitev: vaba ni privlačnejša od obilice zrelega sadja in sama po sebi ne more zagotoviti nadzora populacije.
Če je past polna, je to predvsem znak, da morate še bolj dosledno pobirati zrele in odpadle plodove.
Dež ni razlog, da odrežete polovico krošnje
Pri figi lahko bolj zračna krošnja pomaga, da se po dežju hitreje posuši, vendar september ni trenutek za dramatično obrezovanje drevesa samo zaradi nekaj skisanih plodov.
Odstranite lahko posamezne odmrle, poškodovane ali močno prepletene manjše veje, če ovirajo dostop do plodov.
Močno rez pa pustite za primernejši čas.
Bistveno učinkovitejši jesenski ukrep je trenutno preprost: zrel plod poberite pravočasno in pokvarjenega takoj odstranite.
Katera figa gre v košaro in katera na odpad?
Preden figo pojeste, jo prerežite.
Normalno zrela figa ima sladko, aromatično meso in značilno strukturo sorte.
Plod zavrzite, če opazite:
- izrazit vonj po kisu ali alkoholu;
- vodeno razpadlo notranjost;
- nenavadno penjenje ali mehurčke;
- sluzasto tekočino;
- belo ali drugo plesnivo oblogo;
- grenak ali izrazito fermentiran okus.
Pri zelo zrelih figah je meja med popolno zrelostjo in kvarjenjem lahko kratka.
Zato septembra pri figah velja skoraj nasprotno kot pri nekaterem sadju za skladiščenje: ne čakamo na zalogo, temveč obiramo sproti.
Če bo začetek meseca po napovedanih plohah ponovno zelo topel, bo to še pomembneje. Ena prezrela figa na drevesu ni velika izguba. Več takšnih plodov, ki začnejo fermentirati in privabljati mušice, pa lahko hitro spremeni mirno obiranje v precej manj prijetno septembrsko opravilo.
Preberite tudi:
- Kako sušiti fige in drugi naravni načini shranjevanja
- Babičin recept za jetra: Suhe fige v jabolčnem kisu
- Nezrele fige odpadajo: Vzroki in ukrepi
