Fige so dosegle velikost oreha, nato pa so se začele gubati, rumeneti ali odpadati še povsem trde. Ko nezrele fige odpadajo, drevesu pogosto ne primanjkuje gnojila, temveč enakomerne vlage. Avgustovska vročina težavo še okrepi, posebej pri mladih drevesih, figah v loncih in rastlinah ob južni steni.
Ključni poudarki:
- Nezrele fige odpadajo predvsem ob neenakomerni vlagi; težavo lahko povzročita dolga suša in razmočena, slabo odcedna tla.
- Figo v loncu zalijte do odtekanja vode, vendar lonca ne puščajte v polnem podstavku.
- Če se odpadanje ponavlja vsako leto, preverite starost drevesa, sorto, pretirano gnojenje in morebitne bolezenske znake.
Zakaj nezrele fige odpadajo prav med zorenjem
Figa velja za drevo, ki dobro prenaša sušo. To pomeni, da lahko razvito drevo preživi daljše sušno obdobje, ne pa nujno, da bo brez dodatne vode obdržalo ves pridelek.
Veliki figovi listi v vročih dneh oddajo veliko vode. Ko je v zemlji ni dovolj, drevo zmanjša porabo. Ustavi rast, povesi liste in lahko opusti del plodov, ki jih ne more več preskrbovati.
Največje tveganje nastane, ko se izmenjujejo:
- več dni vročine brez dežja;
- površinsko in preplitvo zalivanje;
- nenadna velika količina vode;
- hitro sušenje zemlje ob zidu ali pod napuščem;
- pregrevanje lonca na tlakovanem dvorišču;
- zastajanje vode v težkih tleh.
Težava zato ni samo »premalo vode«, temveč hitro prehajanje iz zelo suhega v zelo mokro stanje. Figa med razvojem plodov potrebuje razmeroma stabilno vlago in hkrati dovolj zraka okoli korenin.
Kako ločiti sušo od preobilnega zalivanja
Odpadajoče fige niso razlog, da drevo takoj vsak dan obilno zalijemo. Najprej preverite stanje zemlje na več mestih pod krošnjo, ne samo tik ob deblu.
Odmaknite zastirko in s prstom ali ozko lopatko preverite zgornjih 10 do 15 centimetrov zemlje. Površina je lahko videti suha, medtem ko je globlje še vedno dovolj vlage.
Na pomanjkanje vode kažejo:
- suha zemlja, ki se drobi ali odmika od roba lonca;
- povešeni listi na večjem delu drevesa;
- listi, ki se po temeljitem zalivanju znova napnejo;
- manjši ali rahlo nagubani plodovi;
- rumenenje in odpadanje spodnjih listov;
- zelo hitro odtekanje vode po površini brez pronicanja v globino.
Na preobilno zalivanje ali slabo odcednost bolj kažejo:
- mokra in hladna zemlja še več dni po zalivanju;
- voda v podstavku ali stoječa voda ob koreninah;
- kiselkast ali zatohel vonj substrata;
- rumenenje listov kljub mokri zemlji;
- mehki, temneči ali gnijoči plodovi;
- počasno odtekanje vode iz lonca.
Če je zemlja stalno mokra, dodatna voda ne bo pomagala. Korenine brez kisika slabše sprejemajo vodo, zato je lahko videz rastline presenetljivo podoben suši.
Kaj storiti, ko nezrele fige odpadajo
Pri figi, posajeni v tla, je cilj namočiti širše območje aktivnih korenin. Voda naj ne teče samo neposredno ob deblu.
Uporabite naslednji postopek:
- Odstranite plevel in gosto travo v krogu vsaj 60 centimetrov okoli mladega drevesa. Pri večji figi razširite območje proti robu krošnje.
- Na tla položite cev z blagim curkom ali namakalno cev. Zalivajte počasi, da voda pronica in ne odteče po površini.
- Pri zelo izsušeni zemlji zalivanje razdelite na dva dela. Po prvem namakanju počakajte od 30 do 60 minut, nato postopek ponovite.
- Čez približno dve uri naredite majhno preizkusno odprtino. Zemlja naj bo vlažna vsaj 20 do 30 centimetrov globoko, ne pa razmočena.
- Ponovno zalijte šele, ko se zgornjih pet do sedem centimetrov začne sušiti. Peščena tla bo treba preveriti prej kot težko ilovnato zemljo.
Univerzalnega števila litrov ni mogoče določiti brez podatka o velikosti drevesa, vrsti tal in širini korenin. Merilo uspeha zato ni polna zalivalka, temveč dejansko navlažena globina zemlje.
Zalivajte zjutraj. Tako ima drevo zalogo pred najbolj vročim delom dneva, morebitno omočen spodnji del krošnje pa se lahko hitro posuši.
Zastirka ublaži največja nihanja
Na navlaženo zemljo razporedite od pet do osem centimetrov zastirke. Uporabite lahko zdrobljen les, delno razgrajen listni kompost, slamo ali drugo zračno organsko gradivo.
Zastirko razširite vsaj 60 centimetrov okoli mlade fige oziroma čim širše pod večjo krošnjo. Okoli debla pustite od 10 do 15 centimetrov praznega prostora. Nasuta zastirka ob skorji zadržuje vlago in lahko povzroči poškodbe.
Dobra zastirka:
- zmanjšuje izhlapevanje;
- upočasni pregrevanje tal;
- ovira rast trave, ki figi jemlje vodo;
- ublaži posledice kratkega naliva po suši;
- izboljšuje sposobnost tal za zadrževanje vlage.
Zastirka ne more popraviti slabe drenaže. Če voda po močnem zalivanju ali dežju dolgo stoji, je treba izboljšati odvajanje oziroma pri mladi rastlini razmisliti o višji, bolje odcedni sadilni legi.
Figa v loncu potrebuje drugačen režim
Zemlja v loncu se lahko v avgustovski vročini izsuši v enem dnevu. Temni lonci na kamnu ali betonu se močno segrejejo, robna plast korenin pa je izpostavljena še večjemu stresu kot krošnja.
Pred zalivanjem preverite substrat približno pet centimetrov globoko. Če je suh, vodo dodajajte počasi, dokler ne začne odtekati skozi spodnje odprtine. Po desetih minutah zalivanje ponovite, kadar je bila koreninska gruda zelo izsušena in je prvi odmerek odtekel ob robu.
Podstavek nato izpraznite. Stalno namakanje dna lonca zmanjšuje količino zraka okoli korenin.
V vročem obdobju pomagajo še naslednji ukrepi:
- lonec odmaknite od razgrete južne stene;
- pod njega namestite leseno podlogo, da ne stoji neposredno na vročih tlakovcih;
- temen lonec vstavite v večji svetel okrasni ovoj, med stenama pa pustite zračno režo;
- na površino dodajte približno pet centimetrov zastirke;
- vlago preverjajte vsak dan, zalivajte pa glede na stanje substrata.
Krošnja naj še naprej prejema dovolj sonca. Pogosto je treba zasenčiti predvsem posodo in korenine, ne celotnega drevesa.
Če voda ni vzrok, preverite še štiri možnosti
Mlada figa lahko nastavi več plodov, kot jih zmore dozoreti. Drevesa, stara le leto ali dve, pogosto del energije preusmerijo v korenine in poganjke. Z leti se zadrževanje pridelka praviloma izboljša.
Druga možnost je preveč dušika. Če figa razvija dolge mehke poganjke in velike temnozelene liste, plodov pa je malo ali odpadajo, avgusta ne dodajajte gnojila za bujno listno rast. Pretirano gnojenje lahko spodbuja zelenje na račun pridelka.
Pomembna je tudi sorta. Številne razširjene vrtne fige razvijejo pridelek brez oprašitve, nekatere vrste in sorte pa za določen pridelek potrebujejo figovo osico in ustrezen vir cvetnega prahu. Če odraslo, zdravo drevo vsako leto odvrže praktično vse plodove ob podobnem času, poskusite ugotoviti izvor in ime sorte.
Četrta možnost je bolezen. Neenakomerni rumeni ali svetlozeleni vzorci na listih, deformirana rast in ponavljajoče se odpadanje lahko spremljajo figov mozaik. Takšnega vzorca ne poskušajte odpravljati z dodatnim gnojilom. Smiselna je strokovna določitev težave, posebej preden z drevesa vzamete potaknjence.
Avgusta fige ne obrezujte na zalogo
Ko pridelek zastane, nekateri skrajšajo zdrave poganjke v prepričanju, da bo drevo tako poslalo več energije v plodove. Močno poletno obrezovanje lahko figo dodatno obremeni, izpostavi plodove sončnemu ožigu in odstrani listno površino, ki proizvaja sladkorje.
Odstranite le polomljene, odmrle ali očitno bolne dele. Pri rezi nosite rokavice, saj lahko mlečni sok fige draži kožo. Večje oblikovanje drevesa načrtujte v primernejšem obdobju glede na podnebje in način vzgoje.
Odpadlih fig ni mogoče vrniti na drevo, lahko pa s stabilizacijo vlage ohranite preostali pridelek. Izboljšanje se pokaže tako, da se listi ne povešajo več, plodovi prenehajo množično odpadati in začnejo postopoma mehčati.
Zrela figa nekoliko spremeni barvo, njen vrat se upogne, plod pa postane mehak in začne viseti navzdol. Poberite jo šele takrat. Prezgodaj pobrana trda figa zunaj drevesa ne razvije enake sladkosti, zato je vredno najprej urediti razmere, v katerih lahko dozori.
Preberite tudi:
PRIPOROČENO ZA VAS
