Fige za dobro prebavo, hujšanje in sladke užitke

Fige lahko uživamo sveže ali pa suhe. Zaradi velike vsebnosti vlaknin delujejo rahlo odvajalno in so odličen vir kalcija, magnezija in kalija. Sezona fig je v poletnih mesecih v polnem razmahu, zato je prav, da si tudi vi privoščite ta izvrsten sadež in se posladkate z njim.

Fige za dobro prebavo

Poleg tega, da imajo odličen okus, so fige znane še po številnih pozitivnih učinkih na naše zdravje.

Najprej ne smemo mimo vlaknin – posameznik naj bi jih na dan zaužil od 25 do 50 gramov. Realnost poprečnega Američana je žal drugačna, saj na dan zaužije le borih 11 gramov vlaknin. Po raziskavi harvardske univerze je pri moških, ki na dan zaužijejo v poprečju 29 gramov vlaknin, možnost za to, da doživijo srčni napad, zmanjšanja za kar 40 % v primerjavi s tistimi, ki dnevnim potrebam po vlakninah ne zadostijo.  S prehrano, bogato z vlakninami, tudi bolj uspešno vzdržujemo enakomerno raven sladkorja v krvi, lažje pa nadzorujemo tudi svojo telesno težo.

Odličen vir kalcija, magnezija in kalija

Fige vsebujejo tudi veliko kalcija. S šestimi srednje velikimi figami boste zaužili približno 80 mg kalcija in 34 g magnezija, kar je trikrat več kot s kozarcem pomarančnega soka.

Fige so prav tako bogate s kalijem. Ljudje, ki uživajo prehrano, bogato s kalijem, imajo manj možnosti za razvoj bolezni srca in ožilja. Poleg tega je kalij tisti element, ki skrbi za zniževanje krvnega tlaka. Obstaja že vrsta raziskav, v katerih so se znanstveniki ukvarjali z vplivom kalija na zniževanje krvnega tlaka. Ameriški raziskovalci so na primer v eni od raziskav ljudem z normalnim krvnim tlakom v obliki prehrane ali prehranskih dopolnil dodali še 2340 gramov kalija. Ugotovili so, da so na ta način možnost pojava visokega krvnega tlaka znižali za kar 25 odstotkov.

Kalij pa nas ne varuje le pred visokim krvnim tlakom, ampak tudi pomaga zmanjševati možnost za nastanek možganske kapi. Ljudje, ki redno uživajo hrano, bogato s kalijem, naj imeli za 40 odstotkov manj možnosti za to, da doživijo možgansko kap.

Fige in prebava – kako jih lahko uživamo?

Fige so dobre za našo prebavo, saj jih lahko uživamo sveže ali pa se odločimo za suhe. Zaradi velike vsebnosti vlaknin fige delujejo rahlo odvajalno, zato jih naenkrat ne smemo pojesti preveč, še posebej ne suhih.
Pri nakupu svežih sadežev moramo biti pozorni, da so ti res zreli na pogled (a ne preveč zreli), poleg tega pa morajo imeti prijeten sladkat vonj.

Sveže fige je treba hitro pojesti, saj tudi, če jih shranjujemo v hladilniku, ne zdržijo več kot dva ali tri dni. Po drugi strani pa lahko suhe fige v hladnem in temnem prostoru hranimo tudi od šest do osem mesecev.

Sveže fige operite s hladno vodo

Kadar uživate sveže fige, jih prej nežno operite v hladni vodi. Če boste fige pred uživanjem za nekaj časa postavili na sobno temperaturo, bodo šele zares razvile svoj okus.

Fige so lahko odlično nadomestilo za sladkor in ostala sladila. Približno 230 gramov fig s približno pol decilitra vode zmešajte v močnem mešalniku. Dobili boste figov pire, ki ga lahko namesto sladkorja uporabite v vseh receptih.

Prepoznajte zrel, kakovosten in užiten sadež

Pravilno zreli sadež je mehak, nekoliko ovenel in ima značilno barvo glede na sorto. Velikokrat na figi zasledimo medeno kapljico, ki pomeni, da je figa dobre zrelosti in kakovosti! Barva zrelega plodu mora biti sveža, meso dobre konsistence in nevtralnega vonja (nikakor ne sme biti prisoten vonj po kislem). Pri pojavu mlečka na peclju pa gre za nezrelost plodu.

Fige delimo v tri glavne skupine: bele, rdeče in črne. Njihova barvna lestvica sega od zelo bledo zelene do temno zlate, bronasto rjave in temno vijoličaste. Užiten je ves sadež, čeprav jo nekateri raje olupijo. Lupina je mehka, tanka, sadno meso je sladko, nekoliko vijoličasto in polno drobcenih pešk. Samo barva lupine ne napoveduje okusa, vse fige namreč vsebujejo veliko naravnega sladkorja in tako spadajo med najslajše sadje nasploh. Okus zrelih plodov pa se razlikuje po tem, kje so zrasle in koliko so zrele.

Fige in hujšanje: Kakšna je prehranska vrednost fig?

Ali so fige primerne za hujšanje ali dietno prehranjevanje? Sveža figa vsebuje okoli 80 odstotkov vode, dober 1 odstotek beljakovin, zanemarljivo količino maščob (0,5 odstotka), slabih 13 odstotkov ogljikovih hidratov in monosaharidov, nekaj vitamina B₁, B₂, C, od mineralov pa kalcij, kalij, železo, fosfor, magnezij. Od prehranskih antioksidantov so pomembni bifenoli, karotenoidi (beta karoten, lutein, zeaksantine – vsi pomagajo pri preprečevanju raka prostate). Kalorična vrednost sveže fige (100 g) je le 61 kcal.

Suhe fige so priljubljen prigrizek

Drugače je pri suhih figah, kjer je kalorična vrednost enake količine 242 kcal! Seveda so tudi ostale sestavine močno koncentrirane. Zato suhih fig nikakor ne uporabljajte pri znižanju telesne teže. So pa fige bogati vir prehranskih vlaknin, vodotopnih jih je kar 28 odstotkov, zato ugodno vplivajo na uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola. Fige so tudi odlično odvajalo, predvsem suhe, če jih zvečer namočimo skupaj s suhimi slivami in zjutraj na tešče zaužijemo! Že pest suhih fig deluje kot dobro odvajalo, figov sirup pa je znano zdravilo za zapeko. Suhe fige vsebujejo veliko sladkorja, in če jih pogosto uživamo, povzročajo zobno gnilobo. Pri nakupu je potrebna previdnost, saj so velikokrat okužene s plesnijo in vsebujejo strupe iz plesni, kot so na primer aflatoksini, ki so močno rakotvorni! Med učinkovinami so tudi encimi in snovi, ki uničujejo bakterije. Tako se iz fig izolirani encim ficin v živilski industriji uporablja za razgradnjo nekaterih beljakovin (mehčanje mesa, bistrenje pijač).

Med obroki so zelo priljubljen prigrizek (posebno suhe), saj znatno zmanjšajo občutek lakote – seveda le za krajši čas! Zaradi svoje odlične sestave pomagajo tudi pri utrujenosti, slabotnosti, nesposobnosti za delo, dobro vplivajo na sposobnost koncentracije in razpoloženja, odpravljajo živčnost in pomagajo ženskam pri menstrualnih težavah.

Figovec kot rastlina je bogat z lateksom – rastlinski mlečni sok bele barve. Polno ga je v vejah, listih in pecljih plodov. V ljudski medicini je priljubljeno sredstvo za zdravljenje bradavic, žuljev, čirov in nekaterih kožnih obolenj.

Suhe fige – lahko jih posušite tudi sami

Suhe fige lahko kupimo v razsutem stanju, zavite v celofan, v ohlapnih zavitkih itd., tiste nižje kakovosti pa močno stisnjene ali nabrane kot ogrlice. Previdnost pri nakupu fig je potrebna na raznih sejmih, kjer jih velikokrat prodajajo razsute in odprte brez zaščite!

Če zrelo sadje posušimo, izgubi večino vode, nakopiči naravni sladkor in se za dolgo ohrani, tako dobimo tudi suhe fige. To dejstvo so poznala ljudstva na Bližnjem vzhodu že pred 5000 leti. Od nekdaj so konzervirala smokve, marelice in dateljne s sušenjem na soncu, kar je še zdaj najbolj cenjena tehnika, čeprav se vedno bolj uveljavlja sušenje z umetno toploto. Uspešno sušenje je mogoče le v deželah, kjer je v času obiranja suha klima. Hitrost in uspešnost sušenja je namreč odvisna od relativne vlage zraka, temperature, velikosti plodov in sorte.

Sušenje v povprečju traja 3–5 dni. Plodove zlagajo na lesene letvice, na plastične mreže ali na mreže iz nerjavečega jekla. Plodovi so med dvema mrežama in so tako dobro zaščiteni pred mrčesom. Primerni so le zreli plodovi, ker je tu manj vode. Pri sušenju plodovi veliko izgubijo na teži. Iz približno 2,5 kg presnega sadja nastane le dobre polovice kilograma posušenega. Za obstojnost je odločilna vsebnost preostale vode/vlage. Res je, da so bolj suhi bolj obstojni, okusnejši pa so bolj sočni plodovi z nekoliko več vlage. Navadno sušimo cele plodove.

Zaradi lažjega sušenja plodove že prej žveplamo ali obdelamo z alkalno kopeljo. Med žveplanjem plodovom popoka kožica in tako se lažje sušijo. Tako tudi zaščitimo pred škodljivci in pred kvarjenjem.

Z žveplom obdelani plodovi so prijetne svetle barve, a je za zdravje vendar boljše uživanje nežveplanih plodov, po katerih je v današnjem času tudi večje povpraševanje. Ko so plodovi delno že suhi, jih je dobro stisniti. Z iztiskanjem zraka preprečimo njihovo kvarjenje. Suhe plodove nato spravimo v čiste, suhe steklenice, pločevinaste posode ali v celofan ter jih shranimo v nekoliko hladnejšem in zračnem prostoru.

Pripravite si slastno solato z mocarelo in figami

Ta izvrstna solata bo pravo razvajanje za vaše okušalne brbončice, njena priprava pa vam bo vzela le dobrih 15 minut.

Potrebujete:

• 200 gramov stročjega fižola
• 6 majhnih temnih fig
• 1 glavo šalotke
• zavitek mocarele (125 gramov)
• 50 gramov nasekljanih lešnikov
• pest svežih bazilikinih listov
• 3 žlice balzamičnega kisa
• 1 žlico figove marmelade
• 3 žlice ekstra deviškega oljčnega olja

Priprava:
Stročji fižol najprej skuhajte – če boste dobili zelo mlad in mehak fižol, ga v slani vreli vodi le blanširajte od 2 do 3 minute. Kuhan fižol dobro odcedite in ga nato stresite na velik krožnik, na katerem boste postregli solato. Fižol obložite s figami, nasekljano šalotko, mocarelo, lešniki in baziliko.
V manjši posodi zmešajte figovo marmelado, balzamični kis in oljčno olje ter preliv malo solite. Dobro premešajte in pred serviranjem prelijte čez solato.

Recept povzet po bbcgoodfood.com