Kot kaลพe, lahko ลพe blaga svetloba, ki smo ji izpostavljeni med noฤnim spanjem, povzroฤi spremembe v moลพganih in vodi v depresijo. Nevroznanstveniki iz ameriลกke zvezne drลพave Ohio so v zvezi s tem opravili zanimiv poskus s samicami sibirskih hrฤkov. V raziskavi je bilaย ena skupina hrฤkov v svojem bivaliลกฤu po 16 ur na dan izpostavljena svetlobi (150 luksov) in osem ur popolni temi. Druga skupina je bila ravno tako 16 ur na svetlobi, medtem ko je bila preostalih osem ur osvetljenost pet luksov, kar je enako svetlobi, ki jo oddaja televizor.
Po osmih tednih takลกne izpostavljenosti so se pri ลพivalih iz druge skupine pokazala depresivna nagnjenja in spremembe v hipokampusu. Opazili so predvsem bistveno manjลกo gostoto dendritnih izrastkov na moลพganskih celicah, kar pripisujejo manjลกemu nastajanju hormona melatonina. Razlik glede ravni stresnega hormona kortizola niso opazili. Hipokampus igra pomembno vlogo v depresivnih motnjah. Dokazano je na primer, da imajo depresivni bolniki manjลกi hipokampus kot drugi ljudje.
Enake rezultate je dala ลพe predhodna raziskava na samcih sibirskih hrฤkov. V ลกe eni podobni raziskavi pa je bila izpostavljenost zastrti svetlobi povezana tudi s porastom telesne mase pri ลพivalih. Raziskovalci so svoje rezultate predstavili na letnem sreฤanju Ameriลกkega zdruลพenja za nevroznanost v San Diegu.
