Strastno kajenje v srednjih letih več kot podvoji tveganje za pojav Alzheimerjeve bolezni in drugih vrst demence pozneje v življenju. Takšna je ugotovitev raziskave skupine švedskih in finskih strokovnjakov, v kateri so v povprečju 23 let sledili zdravju več preiskovancev. Ob upoštevanju drugih pomembnih dejavnikov demence, kot so starost, stopnja izobrazbe, sladkorna bolezen, rasna pripadnost in srčna bolezen, je raziskava opozorila na pomembno vzročno povezavo med strastnim kajenjem in boleznijo, ki prizadene spominske in intelektualne sposobnosti.
V primerjavi z nekadilci so osebe, ki so pokadile več kot dve škatlici cigaret na dan, imele za 114 odstotkov večje tveganje, da jih doleti demenca. Pri tistih, ki so na dan pokadili eno do dve škatlici cigaret, je bilo tveganje večje za 44 odstotkov. Pol do ena škatlica pokajenih cigaret pa je bila povezana s 37 odstotkov večjim tveganjem. Vpliv kajenja na demenco med drugim pripisujejo zoženju možganskih krvnih žil, ki je značilen dejavnik tveganja za kap, pa tudi oksidativnemu stresu in vnetju. Zanimivo je, da pri bivših kadilcih povečanega tveganja niso opazili. Spol, rasna in etnična pripadnost na vzročno povezavo med kajenjem in demenco niso vplivali.
Kajenje podvoji tveganje za demenco
- Oglas -