0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravilne rastlineVijolica - vonj pomladi, ki diši po zdravju

Vijolica – vonj pomladi, ki diši po zdravju

MORDA VAS ZANIMA

Vijolica je pomladna rastlina, za katero le malo ljudi ve, da je lahko tudi zdravilna rastlina. S pomladjo nas razveselijo prve cvetlice, tudi drobna in dišeča vijolica. K nabiranju vijolice nas morda premamita že njen vonj in barva, a tudi njene zdravilne lastnosti nas lahko spodbudijo, da si rastlinico podrobneje ogledamo. Dišeča vijolica (Viola odorata) je trajna zel.

- Oglas -

Gojenje in nabiranje vijolice

Vijolica Raste na vlažnih in senčnih krajih v zmernem podnebnem pasu po vsem svetu. Visoka je približno 10 do 15 centimetrov. Njeni bleščeče zeleni listi sestavljajo pritlično rozeto ob spodnjem delu dolgega in pokončnega cvetnega stebla. Mladi listi so sprva ledvičasti, nato postanejo srčasti in rahlo dlakavi. Od konca februarja do konca aprila se razcvetijo posamični vijoličastomodri do belkasti cvetovi in napolnjujejo ozračje z nežnim prijetnim vonjem.

Dišečo vijolico lahko gojimo tudi doma na vrtu. Razmnožujemo jo z delitvijo rastline, s semeni, ki jih posejemo spomladi, ali s potaknjenci, ki jih posadimo jeseni. Uspeva v vlažnih, dobro odcednih tleh na soncu, le poleti mora imeti tudi nekaj sence.

Vijolica za zdravje

V zdravilne namene je uporabna cela rastlina. Liste, cvetove in stebla nabiramo spomladi, korenine (koreninske poganjke) pa avgusta in septembra.

- Oglas -
Nabiranje vijolic
Liste, cvetove in stebla dišeče vijolice nabiramo spomladi, korenine (koreninske poganjke) pa avgusta in septembra.

Vijolica vsebuje fenolne glikozide, saponine, flavonoide in rastlinske sluzi. V ljudskem zdravilstvu so dišečo vijolico uporabljali za zdravljenje bolezni dihal in črevesnih vnetij. Poznejše znanstvene raziskave so potrdile zdravilne moči njenih sestavin. Rastlina umirja vnetja, blaži bolečine in lajša izkašljevanje, zato jo uporabljamo za sproščanje sluzi v dihalnih poteh, zniževanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin nasploh. Njene blažilne sposobnosti izkoriščamo pri zdravljenju okužb v ustni votlini in nekaterih kožnih obolenj, na primer razpokane kože, izpuščajev in luskavice.

Vijolica: Zdravilna rastlina s tradicijo

V tradicionalnem zeliščarstvu vijolica velja celo kot dopolnilna pomoč pri zdravljenju nekaterih vrst raka, kot sta rak dojk in pljuč. Nedavne laboratorijske raziskave, izvedene na Švedskem, dopuščajo domnevo, da pri zdravljenju raka dejansko pomaga, saj rastlina vsebuje nekatere spojine, ki kažejo preprečevalne učinke na rast tumorjev. Šele nadaljnje raziskave bodo lahko potrdile upravičenost tradicionalne uporabe.

Uporaba vijolice: Od obkladka do bombona

Iz dišečih vijolic lahko naredimo vse, od obkladkov, poparkov, sirupov in tinktur do piškotov – v »mestu vijolic«, francoskem Toulousu, izdelujejo iz njih celo bombone in marmelado.
Proti otekanju sluznic v dihalih uživamo poparek, sirup ali tinkturo na osnovi dišeče vijolice.

  • POPAREK pripravimo tako, da žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrijemo, počakamo 10 minut in precedimo. Popijemo tri skodelice na dan.
  • SIRUP pripravimo tako, da v kozici segrevamo 100 gramov posušenih cvetov, 500 gramov sladkorja in 300 gramov vode. Ko mešanica zavre, jo odstavimo z ognja in ohladimo. Vzamemo po žlico dvakrat ali trikrat na dan po jedi.
  • TINKTURO (1 : 4 v 25-odstotnem alkoholu) jemljemo trikrat na dan, in sicer tako, da vzamemo po jedi 20 kapljic z malo vode.
  • KREME IN MAZILA, ki vsebujejo tri odstotke dišeče vijolice, nanašamo na prizadeti predel, kot so razpokana koža in razpokane bradavice na dojkah.

O strupenosti vijolice ne poročajo. Veliki odmerki pripravkov, ki vsebujejo korenino dišeče vijolice, pa lahko povzročijo bruhanje. Če ste noseči ali dojite, je ne uporabljajte.

- Oglas -

Dragoceno eterično olje vijolice

Iz dišeče vijolice pridelujejo eterično olje, ki ga uporabljajo tudi pri izdelavi parfumov. Eterično olje dišeče vijolice, ki ga zaradi izredno visoke cene le redko uporabljamo, učinkuje protibolečinsko, antidepresivno, protivnetno, razkuževalno, diuretično in pomirjevalno.

Dišeče vijolice
Dišečo vijolico lahko gojimo tudi doma in na vrtu.

»Fijolice za gerlo«

Antični grški pesnik Homer omenja, da so v Atenah z vijolico »umirjali jezo«. Rimski pisec in državni uradnik Plinij je pisal o nošenju venčkov iz vijolic proti glavobolu in omotičnosti. Starogrški zdravnik jo je priporočal proti boleznim glave, posledicam pijančevanja, motnjam vida, melanholiji, pretiranemu izločanju žolča in prsnim vnetjem. V srednjem veku so z njo zdravili skoraj vse, od vnetja v grlu in obolenj dihal in srca do pivskega mačka. V naših Arznejskih bukvah o fijolicah zasledimo tudi nasvet: »Kterga gerlo boli, naj fijolce kuha in vode gergla, bo nehalo!«

NAJNOVEJŠE