Sova – skrivnostna nočna ptica modrosti

    Za sove smo prvič slišali preko številnih otroških zgodbic in tudi mitov o tem, da sova kliče smrt. Ta mit je v preteklosti sovam povzročil nemalo težav, saj so ljudje zadelovali line stavb, tako da sove niso mogle več gnezditi na mestih, ki so jih bile vajene. Znane so tudi po tem, da so najbolj modre živali v gozdu. In ne brez razloga.

    Sova ima značilno čokato telo s široko glavo, oči pa ima pomaknjene naprej. Tako lahko gleda stereoskopsko. Ima zaukrivljen in oster kljun. Del kljuna je prekrit z mehkim perjem, prav tako njene noge, ki imajo ostre kremplje. Po večini je sova nočno dejaven plenilec, vendar pa je lahko dejavna tudi podnevi. Takšen način lova ji omogočata izredno oster in natančen sluh ter občutljiv in oster vid. Sova ima perje ojačano z dodatnim puhom, kar ji zagotavlja neslišno letenje in odlično sledenje plenu.

    Sova

    Med največje spada sova uharica (sem sodi tudi evropska velika uharica – Bubo bubo). Velika uharica lahko zraste čez 70 cm v dolžino. Pri nas sta zelo pogosti mala uharica (Asio otus), ki ima značilne čopke na glavi, in lesna sova (Strix aluco). Navadni čuk (Athene noctua) pa je tipična ptica podeželja. Ker je postal zelo redek, je tudi že zaščiten. Na Primorskem in Goričkem pa gnezdi veliki skovik (Otus scops), ki je prav tako zelo ogrožena ptica pri nas. V naši državi pa imamo tudi ostale vrste sov, kot so: močvirska uharica (Asio flameus), koconogi čuk (Aegolius funereus), kozača (Strixs uralensis), mali skovik (Glaucidium passrinum) in pegasta sova (Tyto alba). V Evropi imamo tri podvrste te najbolj razširjene sove, pri nas pa dve. Ker se podvrsti križata med seboj, ju tudi s težavo ločimo.

    Pegasta sova

    Pegasta sova je lokalno razširjena tako pri nas kot drugje po Evropi. Pri nas po nižinah gnezdi nekje med 50 do sto parov sov. Ta sova je hkrati stalnica in klatež. V velikost zraste nekje do 35 cm s 105 centimetrskim razponom kril in tehta 450 g. Njena posebnost je med drugim tudi to, da prebiva skoraj po vsem svetu. Zgoraj je rjava z drobnimi belimi pikami, medtem ko je na spodnji strani svetla s temnimi drobnimi pikami. Je vitka in dolgonoga sova. Ima velike in črne oči na zelo zanimivem obrazu – z belim perjem v obliki srca.

    PREBERITE TUDI:  Obvarujte mačke pred rastlinami, ki so zanje strupene!

    Par pegaste sove si je tako enak, da ju po videzu ne moremo ločiti. Živi na obrobjih vasi, ki mejijo na odprta polja. Gnezdi od januarja do septembra na podstrešjih, cerkvenih zvonikih, skednjih in v gnezdilnicah. Klasičnih gnezd ne gradi, jajca znese kar na izbljuvkih. To so ostanki perja, dlake in kosti, ki jih sova ne prebavi in jih izbljuva ven. Ima bela jajca, ki so velika do 39 mm. Letno ima eno do dve legli, v katerih lahko najdemo 4‒6 jajc. V obdobju, ko primanjkuje hrane, sova nima legel. Prehranjuje se z mišmi, rovkami in voluharji, poseže pa tudi po večjih žuželkah. Pregasta sova je močno ogrožena vrsta in jo najdemo na seznamu ogroženih živalskih vrst. Ogrožajo jo obnove starejših objektov in cerkva, zapiranje raznih lin z mrežami in novodobne gradnje, promet, pesticidi na kmetijskih zemljiščih …

    Sova je gnezdomec
    Mladič sove je gnezdomec.

    Lesna sova

    Morda nismo o tem nikoli premišljevali, toda ravno lesna sova je tista, s katero se največkrat srečujemo. Če jo opazimo sredi dneva, imamo veliko srečo, ker tedaj po navadi spi in počiva, saj je aktivna šele ponoči. Kot vse sove tudi lesna sova neslišno leti. Ta sova je razširjena po vsej Zahodni Evropi do zahodne Sibirije, najdemo jo tudi na severu Afrike. Živi v listnatih in iglastih gozdovih ter visoko debelnih sadovnjakih z duplastim drevjem. Lesna sova je naša najbolj številčna in poznana sova. Domevamo tudi, da ima najboljši nočni vid med vsemi pticami. V njeni očesni mrežnici se namreč na kvadratnem milimetru nahaja več kot 56.000 receptorjev za svetlobo.

    Pri nas gnezdi do 5000 parov lesne sove. Je ptica stalnica, ki zraste do 42 cm in tehta do 600 g, razpon kril ima do 100 cm. Opazimo jo lahko v dveh barvnih različicah. V svetlo sivi barvi je pogostejša, redkeje pa jo srečamo v pisani rdeče rjavi barvi. Po obliki je močno postavna in čokata in ima veliko glavo. Tudi tukaj se spola ne razlikujeta. Gnezdi od januarja do maja. Od januarja do aprila slišimo značilno hukanje samcev, ki na ta način opozarjajo na svoje teritorije. Gnezdi na skalnih policah, v opuščenih gnezdih ujed, v velikih duplih, v gospodarskih poslopjih, večjih stavbnih linah, pa tudi v gnezdilnih nišah. Tudi ona si ne ustvarja pravih gnezd. Njena jajca so velika med 39 in 48 mm in so bele barve.

    PREBERITE TUDI:  V ekstremnem mrazu ne pozabite na živali

    Uharica

    Če v naravi primanjkuje hrane, sova ne naredi legla. Ima 2‒5 jajc, odvisno od količine hrane. Jajca izlega vsak drugi dan, valiti pa začne že s prvim jajcem. Prehranjuje se z voluharji, rovkami, mišmi in ostalimi glodalci ter polhi, večjimi žuželkami in deževniki, žabami, manjšimi pticami pevkami itd. Trenutno lesna sova še ni ogrožena, vendar pa se vsi naravovarstveniki, ornitologi, biologi in ostali ljubitelji bojimo, da se ji utegne kmalu zgoditi prav to. Sovo potiska v kot prevelika sečnja dreves, prekomerna in zelo razsežna uporaba vseh škropiv in umetnih gnojil. Kot smo omenili, jo na podeželju nekateri ljudje celo preganjajo zaradi prepričanja, da kliče smrt!

    Snežna sova

    Snežna sova je zelo zanimiva ptica s severnega polarnega kroga. Je zelo velika (skoraj tako kot sova uharica) in prebiva v prostrani tundri. Zelo je okretna v letu in v tem se loči od drugih sov. Leti z močnimi zamahi in v letu spominja na ujedo. Njena posebnost je tudi v tem, da se prilagaja na dolžino polarne noči in dneva. Tako je dejavna ponoči in tudi podnevi. Njena glavna hrana so lemingi, ki se lahko v določenih obdobjih zelo namnožijo, sovam pa predstavljajo bogat vir hrane in privabijo tudi zelo oddaljene snežne sove. Snežna sova se prehranjuje tudi s snežnimi jerebi, večjimi glodalci, pa tudi kakšno drugo večjo ptico lahko upleni. Ima tudi ribolovne sposobnosti in zanimivo jo je opazovati, kako čepi na skali v vodi in lovi ribe.

    Snežna sova

    Kadar hrane zmanjka, se sove selijo v druge predele arktične pokrajne. Takrat snežne sove ne gnezdijo, pač pa se odločijo za nomadsko življenje in se selijo za izvorom hrane. Kadar je hrane v izobilju, pa naredi leglo. Gnezdi na tleh, kjer izkoplje plitko jamico, v katero znese jajca. Ker začne valiti takoj, ko znese prvo jajce, so mladiči v gnezdu različne starosti. Snežna sova gnezdi v paru in med gnezdenjem lahko lovi tudi do 10 km stran od gnezda. V času gnezdenja je zelo hrabra, saj uspešno prežene plenilce, celo polarno lisico. Ko pa nastopi zima in zelo nizke temperature, se polarna sova preseli v toplejše kraje. Takrat prezimijo na skrajnem severu Evrazije, Teksasu, Kanadi, Rusiji, Kitajski, Karibih in določenih ameriških zalivskih državah, obiščejo pa tudi nas. Obstajajo tudi starejše lovske sobe in gostilne, ki jih na veliko žalost vseh ljubiteljev živali krasijo snežne sove kot lovske trofeje.

    PREBERITE TUDI:  Zdrava prehrana za vašega ljubljenčka

    Sova in Sova

    Naša agencija Sova in pegasta sova korakata tesno s perutjo v roki! Pegasta sova je namreč simbol in zaščitni znak naše obveščevalne agencije Sova. Le tega si je agencija izbrala zaradi določenih podobnostmi med ptico in agencijo. Agencija Sova je tudi sponzor DOPPS-a in sodeluje z njim v nameščanju gnezdilnic, zaposleni pri Sovi pa pomagajo tudi s svojimi prostovoljnimi prispevki.

    Čuk

    Slovar strokovnih izrazov:

    Izbljuvek: Sove plen pogoltnejo v enem kosu. Perja, dlak in kosti ne prebavijo, pač pa vse to v prebavilih stisnejo v kepico, ki jo nato izbljuvajo. Takšna kepica dlake in kosti se imenuje izbljuvek.
    Visokodebelni sadovnjak: To so stari sadovnjaki s starimi sadnimi sortami, ki so jim ljudje pustili rast in svobodo. Danes pa na žalost sadne drevje po vojaško vežemo k oporam in mu ne pustimo rasti, kot bi morali.
    Lemingi: To so posebni glodavci, ki prebivajo v tundri in so precej priljubljena hrana sov.
    DOPPS: To je kratica slovenskega ornitološkega društva (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), ki se ukvarja z opazovanjem in varovanjem naših ptic.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte