Prijava
Polha uvrščamo med nočne glodavce in gozdne živali. Najdemo ga v listnatem gozdu, kjer je najbolj pogost, nahaja se tudi v mešanem gozdu, ne mara pa iglastih gozdov. Za polha je značilen gost kožušček in dolg puhast rep. Le-tega uporablja tudi kot pokrivalo med spanjem.
Polh zimo prezimi. Je izvrsten plezalec, zato se večinoma zadržuje v drevesnih krošnjah. Le malo kdaj se sprehaja po tleh. Glavno hrano mu predstavlja žir, prehranjuje pa se tudi z ostalimi gozdnimi plodovi, posega pa tudi po jabolkih in določenem ostalem sadju. Občasno pohrusta tudi kakšno glivo ali pa si postreže s hrano živalskega izvora (najbolj mu teknejo majhne ptice in žuželke). Pri hrani rastlinskega izvora obožuje listje, mehke sadeže, žitarice in semena. Pri prebavni anatomiji se od ostalih glodavcev loči po tem, da nima slepega črevesa. Polhi imajo leglo enkrat letno po deset mladičev.
Bi lahko bil tudi škodljivec?
Za gozdni ekosistem polh vsekakor ni škodljiv, zato ga tega ne moremo obtožiti. Obstaja pa verjetnost, da ko se preveč razmnoži v obdobju pomanjkanja hrane (takšno obdobje nastopi predvsem v sušni dobi); tako bi lahko malo ogrozil ostale živali, s katerimi si deli hrano in rastlinski prirastek. Vendar je to malo verjetno. Tudi polh ima svoje sovražnike, zimo pa prespi. Obstaja pa tudi možnost, da polh obišče človeka in se naseli na podstrešju hiše. Tedaj je lahko ponoči kar strašljivo in hrupno. Sploh če nas zbudijo neznani glasovi in ne vemo, komu pripadajo. Ja, polhek nas je obiskal. Ni potrebno, da jih lovimo in pobijamo, saj takšnega pokola ne prištevamo med tradicionalno polharijo in ga niti polharji ne odobravajo. Za vse, ki imajo tovrstne težave, imam lepo rešitev. Iz lesa izdelajmo srednje veliko škatlo z nekaj prekati. Vanjo nastavimo žagovino in seno predvsem v zadnji prekat. Prvega in drugega napolnimo s hrano, ki polhu najbolj zadiši. Škatlo montiramo na rob strehe pri lini, skozi katero je vstopil polh, na naše podstrešje. Ko se bodo polhi preselili v škatlo in bo posdstrešje prazno, zadelajmo režo. Z malo opazovanja in spretnosti nam bo to uspelo. Polhi nam bodo hvaležni, mi pa tudi njim, saj bomo lahko tudi mi spali – kot polhi. Na tleh pod škatlo nastavimo posodico in jo vsaki dan napolnimo z nekoliko hrane za polhe. Tudi za to nam bodo hvaležni, prdvsem pa jim ne bo treba stikati za hrano po »hiši« in bo le-ta ostala varna pred njimi.
Ugriz polha
Vsekakor njegov ugriz (kot tudi ugriz vseh drugih glodavcev) ni ravno prijeten. Toda do ugriza polha pride zelo malokrat, skoraj nikoli. Polh se namreč brani predvsem z begom in ne z ugrizom. Če pa smo polharji, pa obstajajo splošna pravila, kako se z njimi humano in previdno ravna. Tudi polhi lahko prenašajo steklino, vendar pa se zaradi svojstvenega načina življenja skoraj nikoli ne okužijo z njo.
Splošen opis:
Navadni polh je največji predstavnik polhov. Prepoznamo ga po njegovih velikih očeh, ki so obrobljene s črnim kolobarjem. Ima enakomerno košat rep, ki pa je nekoliko sploščen. Po hrbtu je obarvan s srebrnosivo barvo. Ko se polh stara, se na njegovem hrbtu pojavijo tudi rjavi odtenki. Po trebuhu je bel z nekoliko rjave barve. Odrasel polh lahko tehta do 250 g.
Življenjsi prostor in razširjenost: V Evropi se razprostira od Volge do Pirenejev, na južni strani do Krete in na severni strani do Baltika. Živi tudi na severu Male Azije in na Kavkazu. Pri nas je razširjen predvsem na Notranjskem in v Savinjski dolini. Najvišje sega do zgornjega roba bukovih gozdov, ni pa zabeležena prisotnost vzhodno od Mure in na Koroškem.
Življenje in ogroženost: Zaenkrat navadnega polha ne prištevamo med ogrožene živalske vrste. Je nočna žival in je izvrstni plezalec. Na tleh se ne počuti dobro. Čez dan prespi v svoji duplini ali pa v podzemnem zatočišču. Polh pa se lahko tudi naseli v ptičjih gnezdilnicah. V tem primeru ga ne preganjamo.
Zimo prezimi, za kar si izbere podzemne votline. Polhi si prezimovališča radi uredijo pod koreninami večjih dreves. Prezimovanje začno, ko pade prva slana. V novo življenje pa se prebudijo meseca aprila. Med zimskim spanjem izgubijo od 35 do 50 % svoje telesne mase. Poleg ostale prehrane posegajo tudi po lubju. Zimsko spanje preživijo samo zdrave, močne in dobro hranjene živali, zato je v naših krajih in razmerah uspešnost prezimovanja odvisna od plodnosti bukve, gabra in hrasta. Ravno s to hrano si polhi naberejo največ podkožne tolšče. Hrane si ne skladiščijo. Samica skoti enkrat letno. Datum kotenja je raztegnjen skozi vse poletje in ni stalen. Leglo ima od 2 do 7 mladičev. Življenjska doba polha je 5 let, spolno pa dozorijo v tretjem letu starosti. Zanimivo pa je dejstvo, da v populaciji prevladujejo mlade živali, ki pa še niso spolno dozorele.
Tudi polh ima naravne sovražnike
Polha plenijo predvsem kune, ki pa mu niso nevarne samo med letom. Lahko ga namreč zalezejo tudi med zimskim spanjem. Takrat so polhi povsem nemočni. Tudi sove jim predstavljajo resno nevarnost.
Drevesni polh ali polh s črno masko (Dryomys nitedula)
Drevesni polh je precej manjši od navadnega polha. Ta vrsta polha se takoj prepozna po črni očesni maski, ki se vleče od smrčka do začetka uhljev. Poleg ostale hrane se ta vrsta polha hrani tudi s cvetovi, ptičjimi goliči in jajci. Drevesni polh dan prespi v gnezdu, ki pa ga splete iz listov in vejic rastlin. Poznamo tudi posebnost tega gnezda. Klasično gnezdo je zgolj začasno in je tudi površno narejeno, gnezdo, v katerem samica čuva svoje mladiče, pa je veliko bolj trdno in varno zgrajeno. Gnezdo je pretežno okrogle oblike, premera od 15 do 20 cm. Takšno gnezdo si polh postelje z lubjem in mahom. Vhod v gnezdo obrne proti deblu. Ta vrsta polha je zelo previdna in nerada zapusti varno zavetje. Tukaj bom omenil še eno vrsto polha, ki mu je na videz zelo podobna. To je vrtni polh (Eliomys quercinus). Čeprav se tako imenuje, gre za gozdno in ne vrtno žival. Od drevesnega polha se razlikuje po tem, da nima enakomerno sivega repa. Proti koncu ima črn rep z belo konico. Ta vrsta polha je postala v Evropi izjemno redka. Poleg vrtnega pa je močno ogrožen tudi drevesni polh.
Podlesek (Muscardinus avellanarius)
Podlesek je najmanjša vrsta polha. Je zelo zanimiv, z rdečerjavim kožuščkom. Za podleska je značilen tanek, ničkaj dosti košat rep. Žival je po obliki zelo podobna miški. Njegova značilnost je, da se lahko neopazno giblje med gostim grmovjem. Najraje se zadržuje na gozdnem robu in posekah. Na takšnih predelih je dovolj raznolikega grmičevja, s tem pa tudi raznolike prehrane. Podlesek si v grmovju splete gnezdo, ki nas zelo spominja na ptičjega. Za gradbeni material uporabi suhe trave, lustje in lubje. Zaradi njegove ogroženosti in previdnosti ga bomo v naravi težko srečali. Lahko pa iz sledi razberemo njegovo prisotnost. Poiskati moramo značilno obgrizene lešnikove lupine na tleh in tako bomo vedeli, da prebiva nekje v bližini. Tudi podlesek spada med ogrožene vrste polhov.
Zanimivosti
- Dandanes se še vedno v marsikatero besedilo prikrade polh (sit kot polh, spi kot polh …) Ob tem navadno pomislimo na veverici podobno sivo žverco s košatim repom in velikanskimi črnimi očmi.
- Navadni polh je edini, ki ni ogrožen.
- Le malokdo ve, da pri nas poleg navadnega polha prebivajo še tri ostale vrste polhov, ki pa so vse močno ogrožene.
- Le koliko naj bi bil star polh? Ravno toliko, da je že pred 50 milijoni let prerasel svojo palico in sivo brado. Tako je že pred 50 milijoni let šel pot zase po svoji evolucijski poti. Mirno bi lahko rekli, da je polh živi fosil med glogalci. Za primerjamo vam podam še razvojno pot človeka in šimpanza, ki sta se ločili pred pičlimi 5 milijoni let.
Polharija – slovenska tradicija ali mučenje živali?
Pravilna tradicionalna slovenska polharija se ne šteje k mučenju živali, lahko pa to dejansko tudi je. To je odvisno od namena, časa in načina lova. Če bomo polhe streljali kar tako za šalo ali zaradi dolgčasa, to ni pravilno in se označi za mučenje in neupravičljiv pokol živali! Tudi če nas polhi nadlegujejo v hiši in jih kratko malo samo pobijemo, je to prav tako neupravičen pokol in pregon nedolžne živali! Človek je tisti, ki se je razpasel na območje polha in ne obratno! Takšno težavico lahko elegantno rešimo na zgoraj opisan način. Tradicionalna polharija pa je nekaj čisto drugega. Vendar tudi ne kar tako in po domače. Tudi če smo polhar in ne upoštevamo strogih pravil polharije, se tovrstno lovno dejanje smatra za neupravičen pokol in pregon živali. Kako, kdaj in na kakšen način se lahko lovi polhe? Pravi in vesten polhar bo polharil samo takrat, ko se bodo polhi preveč razmnožili. Držal se bo lovne dobe. V času, ko je hrane premalo, vestni polhar krmi polhe v gozdu in jih ne lovi. Lovil jih bo z dovoljenimi pastmi in jih bo humano pobil. Predvsem pa pravi polhar upleni vedno samo toliko polhov, kot jih potrebuje.
Slovenska tradicija
Slovenija ima močno polharsko tradicijo, s katero se vsa Evropa ne more kosati. Izsledki o polharjenju segajo že v čas samih Rimljanov. Pri nas je bila polharija prvič omenjena leta 1240. Takrat so polharijo poimenovali polšji lov tlačanov. Okoli leta 1499 je bil lov na polhe tudi obdavčen. Valvasor in Steinberg sta o polharjenju tudi veliko pisala, za kranjskega tlačana pa je bil polh zelo pomemben in zdravilen vir beljakovine in hrane.
Pomen polha za naše prednike
Včasih je bil polh zelo pomembna lovna žival za veliko polharjev, sploh tistih iz Kranja in Cerknice. Ljudje so živeli v hudem pomanjkanju hrane ter ostalih dobrin. Polhovo meso pa je zelo hranljivo in bogato z vsemi minerali in rudninami, ki jih človeško telo močno potrebuje. Njegova mast je tudi zelo zdravilna in se uporablja pri zdravljenju različnih tegob in bolezni. Poleg hrane in masti pa je bil zelo cenjen kožuh. Iz polhovih kož so izdelovali tople kučme. To je je naglavno pokrivalo, ki je pokrivalo tudi ušesa. Kučma je imela tudi značilni repek. Iz polhovih kož pa so izdelovali tudi plašče. Vsa ta oblačila so zelo topla in nepremočljiva. V starih časih so bila takšna oblačila zelo pomembna in nepogrešljiva dobrina.
Moja misel o polhih in polhariji
Polhi so zelo lepe, mirne in nenevarne živali. Lepo jih je opazovati, kaj lepega prebrati o njih. Pohlarija je bogat del naše kulture, katere namen je bil včasih preživeti oziroma bi se ljudem takrat brez polharjenja zelo slabo godilo. Danes pa namen in cilj polharije ni več uplenjenje polha, marveč ohranjanje tradicije, skupno življenje in povezanost z naravo, predvsem pa je to zelo dober in družaben dogodek, ki med seboj odlično poveže ljudi.
Avtor besedila: Domen Čurč
