Kopriva je tista rastlina, pri kateri najprej pomislimo na to, da nas speče, kadar se dotakne naše gole kože. Toda človek je sčasoma spoznal vse njene prednosti in uporabnosti, zaradi katerih je postala priljubljeno zelišče.
Kopriva skozi zgodovino
Koprive naj bi bile uporabljene že v prazgodovinskem času. Na Danskem so v bronasti dobi našli sledi te rastline v grobnici, v neolitskem času naj bi steblo koprive uporabljali namesto vrvice, nekoč so koprivo uporabljali tudi v tekstilni industriji (za uniforme v nemški vojski med prvo svetovno vojno). Uporabljali so jo tudi za izdelavo mrež in papirja, dandanes pa vemo, da je kopriva med drugim zelišče, ki očisti naše telo strupov, pospeši presnovo in odvaja vodo iz telesa, pomaga pri revmatizmu …
Kopriva je torej uporabna, še posebej kadar govorimo o kulinariki in skrbi za naše zdravje. Med poletno sezono pobiramo listje, ki ga lahko uporabimo za različne namene (čaje, pripravo jedi, maziv …), uporabimo pa lahko tudi stebla in korenine, ki so trše in primernejše za zeliščna zdravila. Koprive vsebujejo histamine, mravljično kislino, veliko mineralov in vitaminov A, B, C, tudi tanine itd.
Po zaužitju pripravkov iz kopriv bomo izločali več urina, s tem pa tudi učinkoviti odstranjevali zbrane odpadke iz našega organizma. Kopriva ima pozitiven učinek na našo kožo, zdravi ekcem in artritične probleme, prav tako zdravi slabo delovanje ledvic in odpravi utrujenost. S koprivami je mogoče zaustaviti tudi krvavitev, saj vsebujejo sredstvo za strjevanje krvi ob manjših praskah ali urezninah, ustavi lahko krvavitev iz nosu, olajša težave s hemoroidi, pomaga pri blažjih opeklinah in hujših menstrualnih ciklusih, nekateri celo pravijo, da stimulira nastajanje mleka pri doječih materah in pomaga pri olajšanju težav ob menopavzi.
In še več – koprive pomagajo pri zdravljenju nekaterih simptomov alergije in napadih astme, čistijo dihalne poti, zdravila narejena iz kopriv pomagajo pri zdravljenju prebavnega traku, odpravljajo diarejo in pline, zaradi katerih nas napenja.
Z zdravili, ki vsebujejo koprive uspešno zdravimo tudi zvišan krvni sladkor, zelišče dobro vpliva na delovanje žleze ščitnice, sveži sok koprive je mogoče uporabiti za blaženje pikov insektov. Pekoč občutek, ko nas opečejo koprive, pa prav tako blagodejno vpliva na naše zdravje, in sicer so na tak način tradicionalno pospeševali krvni obtok ter olajšali fizične simptome ob artritisu ali revmatizmu pri mnogih pacientih. Kopriva še uravnava železo v krvi, pomaga pri vnetjih ledvic, obolenjih jeter, žolča in vranice ter čirih na želodcu.
Kopriva je vsestranska
Koprivo je mogoče uporabiti oz. zaužiti na različne načine. Pripravimo lahko čaj iz kopriv, in sicer tako, da skuhamo sveže ali posušene lističe koprive v vreli vodi. Koristil vam bo za stimuliranje krvnega obtoka, detoksikacijo, revmatizem, za zdravljenje simptomov ekcema, pomaga pri proizvajanju mleka pri doječih materah, znižuje sladkor v krvi in preprečuje nastajanje vnetij in bakterijskih infekcij. S pomočjo tinkture si lahko pomagate pri težavah s kožo, s pretiranimi menstrualnimi krvavitvami … Prav tako boste z njo odstranili prhljaj in naredili lase bolj svilnate in močnejše.
Tinkturo pripravimo tako, da pustimo šest ali sedem svežih listov (ali dve žlici suhih) namočenih v pol litra alkohola, in sicer 10 dni. Mešanico nato uporabimo za drgnjenje lasnih konic. Lasišče lahko tudi prelijete z mešanico, s katero boste regenerirali lase, da bodo rasli hitreje in bodo postali debelejši. Zmešajte 60 g na drobno zdrobljenih kopriv z dva in pol kozarca vode, nato jo zavrite in pokrite za 10 minut. Pripravek lahko uporabite hladno ali toplo.
Eden od načinov uporabe je tudi priprava obkladka. Obvezo naredimo tako, da pomočimo blazinico v zeliščno tinkturo, in jo položimo, na primer, na boleče sklepe, z njo zdravimo bolečine v živcih, mišicah (ko se pojavijo krči), vnetje kit … Kadar pripravite mazilo, ga lahko namažete direktno na poškodovano kožo, uspešno ga uporabljajte na primer za olajšanje hemoroidov. Zelo uporaben je še sok iz sveže koprive, ki ga pripravite iz listov in stebla, ki jih damo v sokovnik. Nato filtrirajte, da nastane sok, ki ga obdržite na hladnem prostoru, v temnejše obarvanih steklenicah. Za povečan krvni pritisk popijte pol kozarca pred vsakim glavnim obrokom.
Sok uporabljamo še za zdravljenje anemije, celo umiri pekoč občutek na mestu, kjer se je sveža rastlina dotaknila naše kože. Ne smemo pozabiti tudi na zdravila iz listov spremenjenih v puder. Pripravimo ga tako, da v kavni mlinček nadevamo suhe koprivne lističe in jih zmeljemo v prah.
Nutricionisti svetujejo, da naj bi koprive bile tudi del našega vsakotedenskega prehranjevanja. Vsaj enkrat na teden jih lahko pripravite na različne načine (uporaba je podobna kot pri špinači in blitvi) in ugotovili boste, da je lahko izjemno prijetnega okusa. S pripravo kopriv boste razveselili brbončice, obenem pa tudi poskrbeli ne le za želodček temveč tudi za vaše zdravje.
Koprive nas grejejo in čistijo
Ljudsko zdravilstvo pozna koprive predvsem za splošne čistilne namene, torej za pospeševanje presnove in izločanje presnovkov in strupenih snovi iz telesa. Za pripravo poparkov uporabljamo tako svežo ali suho zel kot tudi korenine, vendar je kopriva glede uporabe ena izmed najbolj enostavnih zdravilnih rastlin, saj njene poganjke in liste enostavno – pojemo.
Priprava poparka
Žlico ne predrobno zdrobljenih suhih listov kopriv ali žličko zmletih suhih koprivnih korenin poparimo s skodelico (2 do 2,5 decilitra) vode, pustimo pet do deset minut in precedimo. Pijemo neoslajeno trikrat na dan. Poživljajoče, krepilno in zdravilno moč koprivnega napoja lahko okrepimo z malo medu, vendar šele, ko se poparek nekoliko ohladi.
Koprivna voda za masažo lasišča
Zavremo 200 ml vode ter dodamo 4 do 5 žlic čim drobneje zrezanih ali strtih suhih koprivnih korenik. Na zmernem ognju kuhamo nekaj minut, nato odstavimo z ognja ter pustimo 15 minut. Precedimo, prilijemo 50 ml etanola in shranimo v temnih stekleničkah na hladnem. Pripravek, ki spodbuja rast las, vtremo v lasišče po umivanju las in ga ne spiramo z vodo.
Ne preveč!
Če pojemo preveč jedi s koprivami ali če jih jemo prepogosto, učinkujejo odvajalno. Kopriva je zelo ‘ognjena’ rastlina in ob redni uporabi v večjih količinah, če na primer spomladi pojemo skoraj vsak dan skodelico kuhanih kopriv, povzroča zgago in splošen presežek toplote v telesu. Podobno velja za dolgotrajno uživanje koprivnih poparkov. Zato niti s tako zdravo rastlino, kot je kopriva, ne pretiravamo. Lahko jo sicer uživamo redno, a po malem. Celo tisto, kar je najbolj koristno, lahko v presežkih škodi.
Juha iz kopriv
Sestavine za 4 osebe:
- 30 g vršičkov mladih kopriv
- por
- 30 g masla
- 1 l vode
- 3 do 4 žlice moke
- 2 dl sladke smetane
- s česnom natrte in opečene rezine kruha
- sol, poper po okusu
Priprava: v slani vodi prevremo koprive, odcedimo, oplaknemo s hladno vodo, ožmemo in jih sesekljamo. Maslo segrejemo in na njem prepražimo na drobno sesekljan por. Dodamo koprive in dušimo nekaj minut. Popražimo z moko in zalijemo z vodo. Na šibkem ognju kuhamo še pol ure. Nato juho zmeljemo z mešalnikom, dodamo smetano, dodatno začinimo in ponudimo z opečenim in s česnom natrtim kruhom.
Rižota s koprivami
Sestavine za 4 osebe:
- 120 g koprivinih vršičkov
- 320 g okroglozrnatega riža
- 3 velike šalotke
- 4 žlice oljčnega olja
- 1,2 dl suhega belega vina
- 1,5 l kokošje juhe ali vode
- nariban parmezan, sol in poper po želji
Priprava: vršičke mladih spomladanskih kopriv operemo in jih nekaj minut blanširamo v rahlo slani vodi. V večji kozici segrejemo dve žlici oljčnega olja in na njem podušimo sesekljano šalotko, nato dodamo blanširane koprive in zalijemo z vinom. Ko vino izpari, dodamo riž in zalijemo z juho ali vodo. Vse skupaj kuhamo približno 14 minut, dodamo drugo polovico olja, rižoto potresemo s parmezanom, dodamo začimbe (sol, poper) in po vrhu potresemo še z na drobno narezanim čemažem. Rižoto postrežemo takoj.
