Kam se odpravljate po nakupih? Kje nakupujete sadje, zelenjavo pa tudi ostale prehrambene izdelke? Prepričani smo, da se vas večina odpravi v današnjem času prevladujoče nakupovalne centre. Obstaja pa še peščica tistih, ki se še vedno po določene prehrambene izdelke najraje odpravi na lokalno tržnico ali na bližnjo kmetijo – še vedno nakupujejo lokalno.
Res je, da so ponekod cene morda malce višje vendar je vse to odraz boljše kvalitete, predvsem pa naravne pridelave. Če se osredotočimo samo na eno vrsto hrane, npr. na grozdje. Na policah trgovskih ponudnikov boste tudi v spomladanskem in poletnem času našli zagotovo eno vrsto rdečega in eno vrsto belega grozdja za prodajo. Kaj pa na tržnicah? V kolikor je ponujena samo lokalna pridelava, potem vam zagotavljamo, da boste v tem času, kar se tiče grozdja, ostali praznih rok. Zakaj? Zato, ker je grozdje, ki se nahaja na trgovskih policah uvoženo iz tropskih dežel in toplih krajev, kjer uspeva ravno v tem času. Pri nas je sezona nekje pozno jeseni. Pa mislite, da je uvoženo grozdje zdravo? Samo pomislite kakšno pot mora narediti, kje vse se »valja« preden pride do naše državice in nato na prodajne police. Da ne govorimo o možnosti, da je umetno dozorelo s pomočjo kakšnih kemikalij in ostalih pripomočkov. Skratka kar vam želimo povedat je, da je nakup na tržnicah v takšnih primerih še vedno najbolj primeren in priporočljiv za naše telo in zdravje.
Problem je v sodobnem času in neprekinjeni verigi trgovskih velikanov, ki so s konkurenčnimi cenami skoraj popolnoma trga iztrebili kmete in privatnike. Današnji čas potiska manjše in tradicionalne kmetije vse bolj v tržno gospodarstvo, kar pomeni, da če hoče neka kmetija preživeti, se mora povsem posvetiti dejavnostim, ki prevladujejo na sodobnem trgu. S temi dejavnostmi se večini tržno usmerjenih kmetij v zadnjih nekaj deset letih niti ni bilo potrebno ukvarjati. Zakaj je sedaj drugače? Zato, ker so zaradi vse večje konkurence odkupne cene proizvodov nizke, plačilni pogoji pa so dokaj neugodni. Na račun globalizacije in posledično poceni uvožene hrane, je marsikatera manjša kmetija propadla. Pa je uvožena hrana primerljiva s tisto naravno,doma proizvedeno? Niti približno! Žal je tako, da je tržno gospodarstvo neizprosno in je vsaka majhna kmetija primorana postati majhno podjetje ali pa je avtomatsko obsojena na propad. Kar nekaj kmetij je že sprejelo današnjo miselnost in so se temu tudi prilagodile, medtem, ko so se bile ostale primorane začeti ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi. Pri vseh pa nastaja isti problem – trženje lastnih proizvodov. Tisti kmetje, ki prodajajo svoje izdelke trgovskim ponudnikom dobijo manjšo odkupno ceno, kakor, če se sami odpravijo svoje izdelke prodat na lokalno tržnico. Kmetija utegne v tržnih razmerah uspešno poslovati le, če se vse njene dejavnosti podredijo skupnemu cilju – zadovoljiti želje kupca in hkrati doseči primeren dohodek.
Mislimo, da smo vam navedli več kot dovolj zadostne razloge zakaj se je najbolje po določene izdelke odpraviti kar na tržnice. Tam boste zagotovo našli vrsto ponudbe z lokalnega območja. Še posebaj pestra ponudba na tržnicah je v soboto – ta dan je že od nekdaj veljal za dan prodaje na tržnici. V preteklosti so kmetje čez teden delali in zbirali pridelke, katere so nato med vikendom prodali na tržnici. Danes je stvar kar spremenjena, saj je tudi med tednom na tržnicah veliko ponudbe. Izdelki so pristni, naravni in domači, kar jih naredi še bolj zanimive in zdravju koristne. Če še nikoli niste obiskali tržnice, vam svetujemo, da to čimprej storite. Prav tako je tudi kar nekaj kmetij, ki svoje izdelke prodajajo neposredno na domu. Zato je najbolje, da se malce pozanimate po domačem kraju čigavi pridelki so najboljši, najbolj kakovostni in cenovno dostopni za vsak žep.
Danes se pojavljajo različne oblike posredne in neposredne prodaje. Kmetije, ki se ukvarjajo s z neposredno prodajo, uvajajo nove oblike prodaje in na ta način pridobivajo nove kupce. Večina kmetij se odloči za srednjo pot in kombinira neposredno ter posredno prodajo. Naj vam predstavimo najpogostejše oblike neposrednih prodajnih poti s katerimi se ukvarjajo kmetije:
1. PRODAJA NA DOMU
Gre za najenostavnejšo obliko prodaje pridelkov, ki se odvija kar na domači kmetiji.
2. PRODAJA SAMOODJEMALCEM (KUPCEM)
Gre za lastno nabiranje, ki se navadno uporablja pri pridelkih s katerimi je veliko dela, kar se tiče shranjevanja. Običajno so cene tovrstnih proizvodov nižje od tistih izdelkov na tržnici in pri drugih vrstah neposredne prodaje.
3. STOJNICE OB PROMETNIH POTEH IN NA TURISTIČNIH TOČKAH
Vsako leto lahko ob prometnicah blizu hrvaških obalnih mest zasledimo kmete z manjšimi stojnicami, na katerih prodajajo domače pridelke (siri, med, žganje, sadje,…). Takšna prodaja je še posebej primerna za tiste kmetije, ki se dejansko nahajajo v bližini prometnic ali turističnih točk. Na takih območjih je nujno potrebno za prodajo pridobiti soglasje lastnika zemljišča in določene lokalne skupnosti, kjer sama prodaja poteka.
4. DOSTAVA NA DOM
Pri tej obliki neposredne prodaje je osnovni pogoj primerno vozilo za dostavo pridelkov. Kmet s kupcem po predhodnem dogovoru, pridelke dostavi na dom.
5. PRODAJA NA SEJMIH
To je občasna oblika prodaje. Prodaja na sejmu je lahko odlična reklama za kmetijo in kasnejšo neposredno prodajo na domu.
6. PRODAJA NA TRŽNICI
Kot omenjeno gre za dnevno prodajo pridelkov z vnaprej določenim terminom. Prednost te prodaje je, da kmet pridobi redne stranke.
7. POTUJOČA PRODAJALNA
Podobno kot pri prodaji na stojnici poteka na več lokacijah v istem kraju.
8. PRODAJA PREKO OGLASOV
Proti plačilu lahko uporabite različne medije za oglaševanje (radio, časopis, tv,…)
9. PRODAJA PREKO SPLETA
Vse bolj uveljavljena oblika neposredne prodaje ekoloških pridelkov preko spleta. Največkrat so ponujene informacije o tem, kje lahko kupimo določen izdelek.
Nekdo mora poskrbeti za lokalno in nacionalno identiteto in kdo drug bo to storil, če ne prebivalci sami? Polagamo vam na srce, da privoščite sebi najboljše, še posebej kar se tiče hrane. Ne skoparite. Pomislite na kmete, ki trdo garajo, da zaslužijo za preživetje. Dajte za vsakodnevne pojedine uporabljati sestavine, ki so proizvedene v vašem domačem okolju. S tem boste prihranili tako izpuste toplogrednih plinov, ki jih povzročajo prevozi, kot tudi spodbujali lokalno ekonomijo. Zaradi tega so cene malce višje, je pa zato kakovost izdelka neprimerljiva in vednost, da je naravno in domače, neprecenljiva.