Kam se odpravljate po nakupih? Kje nakupujete sadje, zelenjavo pa tudi ostale prehrambene izdelke? Prepriฤani smo, da se vas veฤina odpravi v danaลกnjem ฤasu prevladujoฤe nakupovalne centre. Obstaja pa ลกe peลกฤica tistih, ki se ลกe vedno po doloฤene prehrambene izdelke najraje odpravi na lokalno trลพnico ali na bliลพnjo kmetijo โ ลกe vedno nakupujejo lokalno.
Res je, da so ponekod cene morda malce viลกje vendar je vse to odraz boljลกe kvalitete, predvsem pa naravne pridelave. ฤe se osredotoฤimo samo na eno vrsto hrane, npr. na grozdje. Na policah trgovskih ponudnikov boste tudi v spomladanskem in poletnem ฤasu naลกli zagotovo eno vrsto rdeฤega in eno vrsto belega grozdja za prodajo. Kaj pa na trลพnicah? V kolikor je ponujena samo lokalna pridelava, potem vam zagotavljamo, da boste v tem ฤasu, kar se tiฤe grozdja, ostali praznih rok. Zakaj? Zato, ker je grozdje, ki se nahaja na trgovskih policah uvoลพeno iz tropskih deลพel in toplih krajev, kjer uspeva ravno v tem ฤasu. Pri nas je sezona nekje pozno jeseni. Pa mislite, da je uvoลพeno grozdje zdravo? Samo pomislite kakลกno pot mora narediti, kje vse se ยปvaljaยซ preden pride do naลกe drลพavice in nato na prodajne police. Da ne govorimo o moลพnosti, da je umetno dozorelo s pomoฤjo kakลกnih kemikalij in ostalih pripomoฤkov. Skratka kar vam ลพelimo povedat je, da je nakup na trลพnicah v takลกnih primerih ลกe vedno najbolj primeren in priporoฤljiv za naลกe telo inย zdravje.
Problem je v sodobnem ฤasu in neprekinjeni verigi trgovskih velikanov, ki so s konkurenฤnimi cenami skoraj popolnoma trga iztrebili kmete in privatnike. Danaลกnji ฤas potiska manjลกe in tradicionalne kmetije vse bolj v trลพno gospodarstvo, kar pomeni, da ฤe hoฤe neka kmetija preลพiveti, se mora povsem posvetiti dejavnostim, ki prevladujejo na sodobnem trgu. S temi dejavnostmi se veฤini trลพno usmerjenih kmetij v zadnjih nekaj deset letih niti ni bilo potrebno ukvarjati. Zakaj je sedaj drugaฤe? Zato, ker so zaradi vse veฤje konkurence odkupne cene proizvodov nizke, plaฤilni pogoji pa so dokaj neugodni. Na raฤun globalizacije in poslediฤno poceni uvoลพene hrane, je marsikatera manjลกa kmetija propadla. Pa je uvoลพena hrana primerljiva s tisto naravno,doma proizvedeno? Niti pribliลพno! ลฝal je tako, da je trลพno gospodarstvo neizprosno in je vsaka majhna kmetija primorana postati majhno podjetje ali pa je avtomatsko obsojena na propad. Kar nekaj kmetij je ลพe sprejelo danaลกnjo miselnost in so se temu tudi prilagodile, medtem, ko so se bile ostale primorane zaฤeti ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi. Pri vseh pa nastaja isti problem โ trลพenje lastnih proizvodov. Tisti kmetje, ki prodajajo svoje izdelke trgovskim ponudnikom dobijo manjลกo odkupno ceno, kakor, ฤe se sami odpravijo svoje izdelke prodat na lokalno trลพnico. Kmetija utegne v trลพnih razmerah uspeลกno poslovati le, ฤe se vse njene dejavnosti podredijo skupnemu cilju โ zadovoljiti ลพelje kupca in hkrati doseฤi primeren dohodek.
Mislimo, da smo vam navedli veฤ kot dovolj zadostne razloge zakaj se je najbolje po doloฤene izdelke odpraviti kar na trลพnice. Tam boste zagotovo naลกli vrsto ponudbe z lokalnega obmoฤja. ล e posebaj pestra ponudba na trลพnicah je v soboto โ ta dan je ลพe od nekdaj veljal za dan prodaje na trลพnici. V preteklosti so kmetje ฤez teden delali in zbirali pridelke, katere so nato med vikendom prodali na trลพnici. Danes je stvar kar spremenjena, saj je tudi med tednom na trลพnicah veliko ponudbe. Izdelki so pristni, naravni in domaฤi, kar jih naredi ลกe bolj zanimive in zdravju koristne. ฤe ลกe nikoli niste obiskali trลพnice, vam svetujemo, da to ฤimprej storite. Prav tako je tudi kar nekaj kmetij, ki svoje izdelke prodajajo neposredno na domu. Zato je najbolje, da se malce pozanimate po domaฤem kraju ฤigavi pridelki so najboljลกi, najbolj kakovostni in cenovno dostopni za vsak ลพep.
Danes se pojavljajo razliฤne oblike posredne in neposredne prodaje. Kmetije, ki se ukvarjajo s z neposredno prodajo, uvajajo nove oblike prodaje in na ta naฤin pridobivajo nove kupce. Veฤina kmetij se odloฤi za srednjo pot in kombinira neposredno ter posredno prodajo. Naj vam predstavimo najpogostejลกe oblike neposrednih prodajnih poti s katerimi se ukvarjajo kmetije:
1.ย ย ย PRODAJA NA DOMU
Gre za najenostavnejลกo obliko prodaje pridelkov, ki se odvija kar na domaฤi kmetiji.
2.ย ย ย PRODAJA SAMOODJEMALCEM (KUPCEM)
Gre za lastno nabiranje, ki se navadno uporablja pri pridelkih s katerimi je veliko dela, kar se tiฤe shranjevanja. Obiฤajno so cene tovrstnih proizvodov niลพje od tistih izdelkov na trลพnici in pri drugih vrstah neposredne prodaje.
3.ย ย ย STOJNICE OB PROMETNIH POTEH IN NA TURISTIฤNIH TOฤKAH
Vsako leto lahko ob prometnicah blizu hrvaลกkih obalnih mest zasledimo kmete z manjลกimi stojnicami, na katerih prodajajo domaฤe pridelke (siri, med, ลพganje, sadje,โฆ). Takลกna prodaja je ลกe posebej primerna za tiste kmetije, ki se dejansko nahajajo v bliลพini prometnic ali turistiฤnih toฤk. Na takih obmoฤjih je nujno potrebno za prodajo pridobiti soglasje lastnika zemljiลกฤa in doloฤene lokalne skupnosti, kjer sama prodaja poteka.
4.ย ย ย DOSTAVA NA DOM
Pri tej obliki neposredne prodaje je osnovni pogoj primerno vozilo za dostavo pridelkov. Kmet s kupcem po predhodnem dogovoru, pridelke dostavi na dom.
5.ย ย ย PRODAJA NA SEJMIH
To je obฤasna oblika prodaje. Prodaja na sejmu je lahko odliฤna reklama za kmetijo in kasnejลกo neposredno prodajo na domu.
6.ย ย ย PRODAJA NA TRลฝNICI
Kot omenjeno gre za dnevno prodajo pridelkov z vnaprej doloฤenim terminom. Prednost te prodaje je, da kmet pridobi redne stranke.
7.ย ย ย POTUJOฤA PRODAJALNA
Podobno kot pri prodaji na stojnici poteka na veฤ lokacijah v istem kraju.
8.ย ย ย PRODAJA PREKO OGLASOV
Proti plaฤilu lahko uporabite razliฤne medije za oglaลกevanje (radio, ฤasopis, tv,โฆ)
9.ย ย ย PRODAJA PREKO SPLETA
Vse bolj uveljavljena oblika neposredne prodaje ekoloลกkih pridelkov preko spleta. Najveฤkrat so ponujene informacije o tem, kje lahko kupimo doloฤen izdelek.
Nekdo mora poskrbeti za lokalno in nacionalno identiteto in kdo drug bo to storil, ฤe ne prebivalci sami? Polagamo vam na srce, da privoลกฤite sebi najboljลกe, ลกe posebej kar se tiฤe hrane. Ne skoparite. Pomislite na kmete, ki trdo garajo, da zasluลพijo za preลพivetje. Dajte za vsakodnevne pojedine uporabljati sestavine, ki so proizvedene v vaลกem domaฤem okolju. S tem bosteย prihranili tako izpuste toplogrednih plinov, ki jih povzroฤajo prevozi, kot tudi spodbujali lokalno ekonomijo. Zaradi tega so cene malce viลกje, je pa zato kakovost izdelka neprimerljiva in vednost, da je naravno in domaฤe, neprecenljiva.