Paprika je med najbolj priljubljenimi vrtninami na slovenskih vrtovih. Njeni barviti, mesnati plodovi bogatijo solate, omake in druge poletne jedi. A mnogi vrtičkarji se vsako sezono srečajo z enako težavo – plodovi paprike začnejo gniti že na rastlini, pogosto še preden dosežejo zrelost.
Na prvi pogled zdrava paprika začne na spodnjem delu kazati temne, ugreznjene madeže, ki hitro porjavijo ali počrnijo, nato pa začnejo gniti. Kaj povzroča to neprijetno in pogosto zelo razširjeno težavo?
Prvi znak težave: Gniloba na spodnjem delu ploda
Ob pogledu na fotografije je očitno, da gre za pojav črne gnilobe ploda na cvetnem koncu, ki je najbolj značilen za težavo, imenovano fiziološka kalcijeva pegavost.
To ni nalezljiva bolezen, temveč rezultat fiziološkega neravnovesja v rastlini, predvsem pomanjkanja kalcija v plodu, četudi je kalcija v tleh lahko dovolj. Poglejmo si podrobneje, kaj se dogaja.
Vzrok št. 1: Pomanjkanje kalcija v plodovih
Rjave in črne lise zaradi pomanjkanja kalcija so ena najpogostejših težav pri papriki in paradižniku.
Kaj se zgodi?
- Kalcij je ključen za izgradnjo celičnih sten plodov.
- Ko rastlina zaradi nepravilnega zalivanja, stresnih razmer, preveč dušika ali prehitre rasti ne uspe dovolj učinkovito prenesti kalcija v plodove, začne tkivo na spodnjem delu ploda propadati.
- Rezultat so temne, usnjate, ugreznjene pege, ki postopoma preidejo v gnilobo.
Značilnosti:
- Začetek na cvetnem koncu ploda (nasprotni del od peclja).
- Površina je najprej suha in ugreznjena, nato postane rjava ali črna.
- Gniloba ni mehka in sluzasta kot pri glivičnih boleznih.
- Ni povezana z okužbo, temveč z notranjim neravnovesjem.
Kako preprečiti to težavo:
- Enakomerno zalivanje – izogibajte se sušnim in premočenim obdobjem.
- Zastirka okoli rastlin (slama, seno, pokošena trava) pomaga ohranjati vlago in znižuje temperaturna nihanja.
- Izogibajte se pretiranemu gnojenju z dušikom, ki spodbuja bujno rast na račun plodov.
- Če težava traja, uporabite kalcijev listni pripravek, ki ga razpršite neposredno na liste.
- Izberite sorte paprike, ki so manj občutljive na kalcijevo pegavost.
Vzrok št. 2: Neenakomerno zalivanje in vročinski stres
Tudi če v tleh ni pomanjkanja kalcija, ga rastlina v času vročine in suše pogosto ne uspe prenesti do plodov. To povzroča enak učinek kot dejansko pomanjkanje hranil.
Prepoznate po:
- Pojavu gnilobe po daljšem sušnem obdobju.
- Izsušeni zemlji, pogosto brez zastirke.
- Izmenjavi suše in obilnega zalivanja (plodovi počijo ali gnijejo).
Kaj storiti:
- Uvedite redno, zmerno zalivanje – bolje pogosteje in po manjše količine.
- Zastirka je izjemno učinkovita pri uravnavanju talne vlage.
- Izogibajte se zalivanju po listih v vročini – to povzroča toplotni šok.
Vzrok št. 3: Glivične okužbe
Čeprav so težave s kalcijem pogostejše, pa je treba omeniti tudi glivične bolezni, kot so siva plesen (Botrytis cinerea) ali alternaria.
Prepoznate jih po:
- Pege so lahko mokre, sluzaste in se širijo po plodu.
- Prisotna je siva ali črna plesniva prevleka.
- Gniloba se pojavi kjerkoli na plodu, ne samo na spodnjem delu.
- Pogosto opazimo poškodbe tudi na listih.
Ukrepi:
- Odstranite okužene plodove in liste.
- Poskrbite za boljšo zračnost rastlin (pravilno razmikanje, redčenje).
- Uporabite naravne pripravke iz preslice, sode bikarbone ali žajblja.
- Preverite kolobarjenje – paprika ne sodi vsako leto na isto mesto.
Vzrok št. 4: Poškodbe zaradi škodljivcev (polži, tripsi, gosenice)
Včasih se gniloba razvije na mestu mehanske poškodbe, ki so jo povzročili škodljivci. Poškodovana površina je idealno mesto za vstop bakterij in gliv.
Znaki:
- Vidne grizljaje, luknjice, sledi sluzi.
- Poškodbe se pogosto pojavijo na več plodovih naenkrat.
- Plesen se pojavi kot posledica odprtih ran.
Ukrepi:
- Ročno pobiranje polžev in gosenic.
- Naravni pripravki: pivo za polže, škropivo iz pelina proti insektom.
- Postavitev privabljalcev naravnih plenilcev (npr. ptičje hišice).
Vzrok št. 5: Previsoka vsebnost dušika
Preobilno gnojenje z dušikom povzroča, da rastlina ustvarja ogromno listne mase, a plodovi ostajajo majhni, šibki in občutljivi.
Kaj opazimo:
- Zelo temno zeleni, veliki listi.
- Malo cvetov in plodov.
- Plodovi, ki se razvijejo, hitro razpokajo ali zgnijejo.
Kaj narediti:
- Uravnotežite gnojenje z gnojili z več kalija in manj dušika.
- Gnojila za plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec) so bolj primerna kot splošna gnojila.
Preventivni ukrepi za zdravo rast paprike
Za dolgoročno zdravo rast paprike upoštevajte nekaj osnovnih priporočil:
Izberite dobro rastišče
Toplo, sončno in zaščiteno pred vetrom. Tla naj bodo rahla in dobro odcedna.
Kolobarite
Paprika naj ne raste na istem mestu vsako leto. Idealno je, da se na isto gredo vrne šele po 3–4 letih.
Redno opazujte rastline
Vsakodnevni kratek pregled vam omogoča hiter odziv na spremembe.
Ne pretiravajte z zalivanjem
Paprika ne mara stalno mokre zemlje – to vodi do gnitja korenin in plodov.
Gnojite premišljeno
Manj, pa redno in ciljno – z gnojili za plodovke ali z domačim kompostom.
Kaj storiti z obolelimi plodovi?
- Odstranite jih takoj, da preprečite širjenje gnilobe na druge plodove in rastline.
- Obolelih plodov ne dajajte na kompost, če sumite na glivično okužbo.
- Zdrave dele plodov s fiziološko pegavostjo lahko teoretično pojeste, vendar jih običajno zavržemo, saj so grenkega okusa.
Gnitje paprike je pogosta, a obvladljiva težava. V večini primerov gre za fiziološko motnjo, povezano s pomanjkanjem kalcija ali nepravilnim zalivanjem, ne za nalezljivo bolezen. Ključ do rešitve je opazovanje rastlin, uravnotežena nega, dobra struktura tal in preventivna zaščita.
Če boste pravočasno ukrepali, boste kljub nekaj izgubljenim plodovom še vedno lahko uživali v bogatem in zdravem pridelku.
Preberite tudi:
- Ta sestavina je naravni pospeševalec rasti za paradižnike, papriko in vrtnice
- Zakaj paprike ne razvijejo lepih, velikih plodov? Najpogostejše napake in rešitve
- Polnjene paprike s kvinojo in koruzo
