Kostanj ima številne pozitivne učinke na naše zdravje, zato je okusna in zdrava jesenska popestritev jedilnika, nabiranje kostanja pa je lahko odlična rekreacija in zabava za vso družino.
V višavskih predelih Sredozemlja, kjer je bilo težko pridelati žito, je bil kostanj glavna hrana v jesenskem in zimskem času. V časih, ko ljudje še niso poznali krompirja, je bil kostanj pomemben vir prehrane na področju Slovenije.
Na kratko o kostanju
Domovini kostanja sta Mala Azija in Sredozemlje. Pri nas je največ kostanjevih dreves na Primorskem, v Beli krajini in v jugovzhodnem delu, sicer pa rastejo povsod, razen na Koroškem. Eno samo drevo obrodi od 100 do 200 kg zdravih plodov. Obrodi vsako leto, še posebej plodno pa je vsako tretje leto. Gojene sorte, kot so na primer drevesa, ki obrodijo marone, obrodijo še bogatejše kot navadni kostanj. Največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj, ki ga najdete v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 metrov, debel pa več kot 3 metre. Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) je botanično v sorodu z bukvijo. Listi kostanja vsebujejo flavonoide, čreslovine in vitamin C.
Kostanj v prehrani
Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, največ škroba, skoraj nič maščob in okoli 6 odstotkov beljakovin. Po zaslugi takšne sestave in bogastva z vitamini B skupine je odlična hrana za starejše, otroke ali športnike. Plodovi so bogati telo tudi s folno kislino, kalijem, fosforjem in številnimi drugimi pomembnimi elementi v sledovih. Zaužitje 100 g pečenega kostanja vas bo oskrbelo s približno 250 kalorijami, če ga boste jedli kuhanega, pa s 170. Kostanj je užiten tudi surov, paziti pa morate, da boste pred uporabo skrbno očistili plod lupine in kožice.
Kostanj se uživa kot plod ali v obliki kostanjeve moke, ki je bogata s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, zaradi česar je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. Nekatere trgovine ponujajo že pripravljen kostanjev pire, ki je odličen za pripravo raznih sladic. Iz njega je mogoče skuhati izjemno okusen džem. Kandiran kostanj je posebna poslastica, ki se pogosto uporablja kot dekoracija v slaščičarstvu.
Divji kostanj
Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.), ki tudi obrodi v začetku jeseni, sicer ni užiten, deluje pa kot zdravilno sredstvo. Divji kostanj pogosto raste v mestnih parkih in drevoredih. Semena divjega kostanja vsebujejo mešanico triterpenskih saponinov. Escin, saponinski kompleks iz plodov, nima hemolitičnega učinka, zato ga lahko uživamo tudi oralno. Zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Skorja divjega kostanja zmanjšuje izločanje žlez prebavnega trakta.
Uporablja se tudi pri kronični driski, griži, krvavitvah iz želodca in podobnih obolenjih. Za zdravljenje ven naredimo domače zdravilo – tonik iz plodov divjega kostanja. Približno 20 g plodov olupimo in nasekljamo. Damo v steklenico in prelijemo z 1 litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo. Uporabimo v kopeli ali – razredčeno z vodo – kot mazilo za vene.
Zdravilne učinke kostanja so poznali že stari Grki, danes pa so mnogi tudi znanstveno dokazani. V zdravstvene namene se uporablja kot izvleček plodov divjega kostanja, ki ga na tržišču najdemo v obliki kapsul, gelov, krem, čajev in tinktur.
Kostanj za zdravje
Glavna sestavina svežega kostanja so ogljikovi hidrati, predvsem škrob, medtem ko je enostavnih sladkorjev (monosaharidov) v njem zelo malo. Vsebuje še do šest odstotkov beljakovin, do dva odstotka maščob in je bogat vir folne kisline ali vitamina B9. Od vitaminov so omembe vredni še vitamin C, B1, B2, B3, B5 in B6. Vsebuje tudi rudnine, kot sta kalij in fosfor, ter elemente v sledovih (selen, mangan, železo in cink). Energijska vrednost kostanja je nizka, saj 100 gramov daje le 213 kilokalorij (kcal).
Ker je bogat s kalijem in ne vsebuje veliko natrija, je posebno primerna hrana za bolnike z visokim krvnim tlakom oziroma pri boleznih srca in ožilja. Nekateri ljudje ga težje prenašajo, saj lahko povzroča napenjanje in slabo počutje. Kitajska tradicionalna medicina ga priporoča starostnikom, pri slabem delovanju vranice in želodca ter pri driskah, saj naj bi »hranil« vranico in želodec ter izboljšal življenjsko energijo.
Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je primerna hrana za otroke (šolarje), športnike, starejše in za vse tiste, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Priporočamo, da ga uživate kot samostojen obrok. Nikar ga ne uživajte skupaj z mladim moštom, hruškami, slivami ali grozdjem. Zelo dobro pa se ujame z mesom oziroma mesnimi jedmi, juhami in enolončnicami. Lahko si ga privoščite tudi kot samostojno enkratno sladico.
Nabiranje kostanja
Oktobra se začenja sezona kostanja. Nabiranje kostanja je odlična rekreacija in hkrati zabava za vso družino, nabrani plodovi pa so odlična popestritev jesenskega jedilnika. Da bodo šli plodovi, ki jih boste prinesli domov, resnično v slast, bodite že pri nabiranju pozorni na nekatere lastnosti plodov. Ti morajo biti dovolj veliki in težki, njihova lupina pa ne sme imeti drobnih črnih luknjic.
Nabrani kostanj hranite v hladilniku, vendar ne dlje kot dva tedna. V primeru, da ga v tem času ne nameravate porabiti, ga raje specite in pečenega zamrznite, ali pa skuhajte, pretlačite z malo dodanega mleka in shranite v zamrzovalno skrinjo v obliki pireja. Ko zmrznjen pečen vzamete iz zamrzovalnika, ga postavite v ogreto pečico in pecite od 25 do 35 minut pri 200 °C.
Če je kostanj, ki ga boste uporabili za kuho, stal dlje časa, ga pred pripravo za kakšno uro namočite v mlačno vodo. Pri pripravi pečenega kostanja ne pozabite narediti zareze v spodnji, ravni del plodov, saj vas lahko sicer ob peki doleti ‘eksplozija’. Kostanj pečemo na žerjavici ali pa v pečici na 200 stopinjah. Čas pečenja v pečici je približno 20 minut. Kot priloga se odlično poda k Martinovi gostiji.
Shranjevanje kostanja
Sveže kostanjeve plodove lahko tudi zamrznete, da jih boste lahko pekli in se sladkali z njimi pozneje, ob dolgih zimskih večerih. Če jih hočete zamrzniti, v lupino na spodnji, ravni strani, zarežite križ in jih spakirajte v vrečke za zamrzovanje. V zamrzovalniku lahko ostanejo dva do tri mesece. Ko jih boste vzeli iz zamrzovalnika, jih nasujte v pekač in jih v ogreti pečico na 200 stopinj Celzija pecite 25 do 35 minut.
Če ste resnično velik ljubitelj kostanjevih dobrot in zdrave naravne hrane, si plodove lahko posušite in iz njih pripravite moko. Surove plodove olupite in jih dobro posušite, nato jih zmeljite v mlinčku za žita. Iz moke lahko pripravite različne jedi (kostanjevo polento, žgance …). Kostanjeva moka je primerna tudi za pečenje okusnega peciva. Moka je značilnega, prijetnega okusa, izdelki iz nje pa se po obliki ne razlikujejo od tistih, pripravljenih iz navadne moke.
Recepti s kostanjem
Kostanj lahko uporabimo v številnih okusnih jedeh, zato smo za vas pripravili 3 recepte s kostanjem, ki jih morate preizkusiti.
Pečen ali kuhan kostanj
Daleč najbolj je priljubljen pečen kostanj, šele potem kuhan. Za kuhanje izberemo lepe zdrave plodove, jih damo v hladno vodo, dodamo ščepec soli in jih potem kuhamo slabo uro, odvisno od velikosti plodov. Italijani vodi dodajajo še žlico janeža. Za nadaljnjo uporabo v slanih jedeh jih ponekod kuhajo v goveji juhi, za pripravo sladkih jedi pa v mleku.
Kuhan kostanj je večinoma osnova za pripravo številnih drugih jedi – za pripravo pirejev, juh, za nadevanje (puranov in gosi, piščancev), za torte , narastke, kolače, pudinge, za marmelade, sladolede.
V nekaterih deželah, kjer prav pridelujejo kostanjevo moko, jo uporabljajo samo ali pomešano s pšenično za pripravo odličnih sladic, omak, juh, kruha in celo testenin. Iz plodov je mogoče skuhati tudi odličen džem (Italija), v Franciji pa pripravljajo eno najboljših kostanjevih sladic – glaziran kostanj, ki je v nekaterih sredozemskih državah tradicionalna božična sladica.
Obara s kostanji
Sestavine za 3 osebe:
- 320 g kostanja
- 2 korenčka
- pol repe
- 3 krompirji
- 150 g zelja
- 50 g zelene
- 2 do 3 žlice vina
- 30 g masla
- sol, kardamom v zrnih, peteršilj
Priprava: plodove skuhamo, ohladimo in olupimo. Naribamo korenje, repo, krompir, zelje in zeleno. Naribano zelenjavo prepražimo na maslu, zalijemo in dušimo dobrih 15 minut. Nato dodamo kostanj, začinimo in malo pokuhamo. Dodamo še vino in prevremo. Na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo.
Kostanjev puding
Sestavine za 4 osebe:
- 250 g olupljenih kostanjev
- 500 ml mleka
- 100 g sladkorja
- vaniljev puding
Priprava: olupljene plodove v mleku skuhamo. Nato jih pretlačimo, pomešamo s sladkorjem in pudingom ter v preostalem mleku do gostega skuhamo. Maso vlijemo v steklene kozarce in pustimo, da se puding ohladi. Preden ga postrežemo, ga prelijemo s sadnim sokom ali kostanjevim džemom.