Kostanj za zdravje in jesenske kulinarične užitke

    Kostanj ima številne pozitivne učinke na naše zdravje, zato je okusna in zdrava jesenska popestritev jedilnika, nabiranje kostanja pa je lahko odlična rekreacija in zabava za vso družino.

    V višavskih predelih Sredozemlja, kjer je bilo težko pridelati žito, je bil kostanj glavna hrana v jesenskem in zimskem času. V časih, ko ljudje še niso poznali krompirja, je bil kostanj pomemben vir prehrane na področju Slovenije.

    Na kratko o kostanju

    Domovini kostanja sta Mala Azija in Sredozemlje. Pri nas je največ kostanjevih dreves na Primorskem, v Beli krajini in v jugovzhodnem delu, sicer pa rastejo povsod, razen na Koroškem. Eno samo drevo kostanja obrodi od 100 do 200 kg zdravih plodov. Obrodi vsako leto, še posebej plodno pa je vsako tretje leto. Gojene sorte, kot so na primer kostanji, ki obrodijo marone, obrodijo še bogatejše kot navadni kostanj. Največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj, ki ga najdete v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 metrov, debel pa več kot 3 metre. Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) je botanično v sorodu z bukvijo. Listi kostanja vsebujejo flavonoide, čreslovine in vitamin C.

    Kostanj

    Kostanj v prehrani

    Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, največ škroba, skoraj nič maščob in okoli 6 odstotkov beljakovin. Po zaslugi takšne sestave in bogastva z vitamini B skupine je odlična hrana za starejše, otroke ali športnike. Kostanj bogati telo tudi s folno kislino, kalijem, fosforjem in številnimi drugimi pomembnimi elementi v sledovih. Zaužitje 100 g pečenega kostanja vas bo oskrbelo s približno 250 kalorijami, če ga boste jedli kuhanega, pa s 170. Kostanj je užiten tudi surov, paziti pa morate, da boste pred uporabo skrbno očistili plod lupine in kožice.

    Kostanj se uživa kot plod ali v obliki kostanjeve moke, ki je bogata s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, zaradi česar je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. Nekatere trgovine ponujajo že pripravljen kostanjev pire, ki je odličen za pripravo raznih sladic. Iz kostanja je mogoče skuhati izjemno okusen džem. Kandiran kostanj je posebna poslastica, ki se pogosto uporablja kot dekoracija v slaščičarstvu.

    KostanjNabiranje kostanja

    Oktobra se začenja sezona kostanja. Nabiranje kostanja je odlična rekreacija in hkrati zabava za vso družino, nabrani plodovi pa so odlična popestritev jesenskega jedilnika. Da bodo šli kostanji, ki jih boste prinesli domov, resnično v slast, bodite že pri nabiranju pozorni na nekatere lastnosti plodov. Ti morajo biti dovolj veliki in težki, njihova lupina pa ne sme imeti drobnih črnih luknjic.

    Nabrani kostanj hranite v hladilniku, vendar ne dlje kot dva tedna. V primeru, da kostanja v tem času ne nameravate porabiti, ga raje specite in pečenega zamrznite, ali pa skuhajte, pretlačite z malo dodanega mleka in shranite v zamrzovalno skrinjo v obliki pireja. Ko zmrznjen pečen vzamete iz zamrzovalnika, ga postavite v ogreto pečico in pecite od 25 do 35 minut pri 200 °C. Če je kostanj, ki ga boste uporabili za kuho, stal dlje časa, ga pred pripravo za kakšno uro namočite v mlačno vodo. Pri pripravi pečenega kostanja ne pozabite narediti zareze v spodnji, ravni del kostanja, saj vas lahko sicer ob peki doleti ‘kostanjeva eksplozija’. Kostanj pečemo na žerjavici ali pa v pečici na 200 stopinjah. Čas pečenja v pečici je približno 20 minut. Kostanjeva priloga se odlično poda k Martinovi gostiji.

    PREBERITE TUDI:  Čudežno starodavno kitajsko zeliščarastvo

    KostanjDivji kostanj

    Divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.), ki tudi obrodi v začetku jeseni, sicer ni užiten, deluje pa kot zdravilno sredstvo. Divji kostanj pogosto raste v mestnih parkih in drevoredih. Semena divjega kostanja vsebujejo mešanico triterpenskih saponinov. Escin, saponinski kompleks iz plodov, nima hemolitičnega učinka, zato ga lahko uživamo tudi oralno. Zmanjšuje poškodbe kapilar, krepi njihove stene in ščiti pred edemi. Skorja divjega kostanja zmanjšuje izločanje žlez prebavnega trakta.

    Uporablja se tudi pri kronični driski, griži, krvavitvah iz želodca in podobnih obolenjih. Za zdravljenje ven naredimo domače zdravilo – tonik iz plodov divjega kostanja. Približno 20 g kostanjev olupimo in nasekljamo. Damo v steklenico in prelijemo z 1 litrom 70-odstotnega etanola. Po dveh tednih tekočino precedimo. Uporabimo v kopeli ali – razredčeno z vodo – kot mazilo za vene.

    Zdravilne učinke kostanja so poznali že stari Grki, danes pa so mnogi tudi znanstveno dokazani. V zdravstvene namene se kostanj  uporablja kot izvleček plodov divjega kostanja, ki ga na tržišču najdemo v obliki kapsul, gelov, krem, čajev in tinktur.

    Kostanj za naše zdravje

    Kostanj se kot zdravilo najpogosteje uporablja v obliki poparkov ali obkladkov iz kostanjevih listov. Ti pomagajo blažiti simptome bronhitisa in umirjajo napade oslovskega kašlja. Kostanjevo listje se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Uživanje kostanja, čaja ali plodov krepi odpornost proti infekcijam.

    Izdelki iz divjega kostanja blažijo tudi stanja, ki se pojavijo zaradi motenega perifernega venskega obtoka. Divji kostanj se uporablja za nego utrujenih in težkih nog, pri udarninah in podplutbah, ki jih spremlja oteklina, pri lajšanju bolečine in vnetju krčnih žil.

    Tudi za dihalne poti

    Iz posušenega kostanjevega listja naredimo obkladke in poparke, ki so v pomoč pri blaženju simptomov bronhitisa in oslovskega kašlja, prav tako pa se kostanjevo listje v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Poznamo še kostanjev med s številnimi zdravilnimi in blagodejnimi učinki na dihala. Pripravki iz surovih plodov kostanja se uporabljajo tudi pri težavah s krčnimi žilami.

    PREBERITE TUDI:  515 kemikalij, ki jih dnevno nanesete na telo

    Če trpimo zaradi težav, ki jih povzroča revma, si pripravimo kopel iz svežega kostanja. Kopel pripravimo rako, da na drobno narežemo svež kostanj, ga skuhamo v vodi ter dodamo topli kopeli, ki jo nato spenimo s kuhalnico. Kostanjeva kopel ugodno vpliva tudi pri težavah s povečano prostato in je odlična za pomiritev in dober spanec.

    Kostanj kot samostojen obrok

    Glavna sestavina svežega kostanja so ogljikovi hidrati, predvsem škrob, medtem ko je enostavnih sladkorjev (monosaharidov) v njem zelo malo. Vsebuje še do šest odstotkov beljakovin, do dva odstotka maščob in je bogat vir folne kisline ali vitamina B9. Od vitaminov so omembe vredni še vitamin C, B1, B2, B3, B5 in B6. Vsebuje tudi rudnine, kot sta kalij in fosfor, ter elemente v sledovih (selen, mangan, železo in cink). Energijska vrednost kostanja je nizka, saj 100 gramov daje le 213 kilokalorij (kcal).

    Ker je kostanj bogat s kalijem in ne vsebuje veliko natrija, je posebno primerna hrana za bolnike z visokim krvnim tlakom oziroma pri boleznih srca in ožilja. Nekateri ljudje ga težje prenašajo, saj lahko povzroča napenjanje in slabo počutje. Kitajska tradicionalna medicina ga priporoča starostnikom, pri slabem delovanju vranice in želodca ter pri driskah, saj naj bi »hranil« vranico in želodec ter izboljšal življenjsko energijo.

    Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je primerna hrana za otroke (šolarje), športnike, starejše in za vse tiste, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Priporočamo, da ga uživate kot samostojen obrok. Nikar ga ne uživajte skupaj z mladim moštom, hruškami, slivami ali grozdjem. Zelo dobro pa se ujame z mesom oziroma mesnimi jedmi, juhami in enolončnicami. Lahko si ga privoščite tudi kot samostojno enkratno sladico.

    Nabiranje kostanja: Ne bojte se bodic

    Nabiranje kostanja v naravi je lahko dobra telesna dejavnost, pri kateri lahko sodeluje vsa družina ali prijatelji. Pazite se ostrih bodic ježic, v katerih se skrivajo kostanjevi plodovi. Še eno nevarnost skriva jesenski gozd, in sicer klope. Poskrbite, da se med nabiranjem pred njimi ustrezno zaščitite in se po njem dobro pregledate.

    Nabrani kostanj, ki ga ne boste takoj porabili, lahko za nekaj dni shranite. Na hladnem ga imate lahko tudi 10 dni. Potem se bo postopoma posušil ali se bodo začeli z njim sladkati črvi. Nikar ga ne shranite vlažnega in v plastični vrečki v hladilniku, saj bo začel prav kmalu plesneti. Najbolje je, da ga čim prej, zdravega in biološko polnovrednega, pojeste.

    Shranjevanje kostanja

    Sveže kostanjeve plodove lahko tudi zamrznete, da jih boste lahko pekli in se sladkali z njimi pozneje, ob dolgih zimskih večerih. Če jih hočete zamrzniti, v lupino na spodnji, ravni strani, zarežite križ in jih spakirajte v vrečke za zamrzovanje. V zamrzovalniku lahko ostanejo dva do tri mesece. Ko jih boste vzeli iz zamrzovalnika, jih nasujte v pekač in jih v ogreti pečico na 200 stopinj Celzija pecite 25 do 35 minut.

    PREBERITE TUDI:  Zdrava juha s protivnetnimi sestavinami

    Če ste resnično velik ljubitelj kostanjevih dobrot in zdrave naravne hrane, si kostanj lahko posušite in pripravite kostanjevo moko. Surove kostanjeve plodove olupite in jih dobro posušite, nato jih zmeljite v mlinčku za žita. Iz moke lahko pripravite različne jedi (kostanjevo polento, žgance …). Kostanjeva moka je primerna tudi za pečenje okusnega peciva. Moka je značilnega, prijetnega okusa, izdelki iz nje pa se po obliki ne razlikujejo od tistih, pripravljenih iz navadne moke.

    Kuhan kostanj

    Pečen ali kuhan kostanj

    Daleč najbolj je priljubljen pečen kostanj, šele potem kuhan. Za kuhanje izberemo lepe zdrave plodove, jih damo v hladno vodo, dodamo ščepec soli in jih potem kuhamo slabo uro, odvisno od velikosti plodov. Italijani vodi dodajajo še žlico janeža. Za nadaljnjo uporabo v slanih jedeh jih ponekod kuhajo v goveji juhi, za pripravo sladkih jedi pa v mleku.

    Kuhan kostanj je večinoma osnova za pripravo številnih drugih jedi – za pripravo pirejev, juh, za nadevanje (puranov in gosi, piščancev), za torte , narastke, kolače, pudinge, za marmelade, sladolede.

    V nekaterih deželah, kjer prav pridelujejo kostanjevo moko, jo uporabljajo samo ali pomešano s pšenično za pripravo odličnih sladic, omak, juh, kruha in celo testenin. Iz kostanja je mogoče skuhati tudi odličen džem (Italija), v Franciji pa pripravljajo eno najboljših kostanjevih sladic – glaziran kostanj, ki je v nekaterih sredozemskih državah tradicionalna božična sladica.

    Obara s kostanji

    Sestavine za 3 osebe:

    • 320 g kostanja
    • 2 korenčka
    • pol repe
    • 3 krompirji
    • 150 g zelja
    • 50 g zelene
    • 2 do 3 žlice vina
    • 30 g masla
    • sol, kardamom v zrnih, peteršilj

    Priprava: kostanj skuhamo, ohladimo in olupimo. Naribamo korenje, repo, krompir, zelje in zeleno. Naribano zelenjavo prepražimo na maslu, zalijemo in dušimo dobrih 15 minut. Nato dodamo kostanj, začinimo in malo pokuhamo. Dodamo še vino in prevremo. Na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo.

    Kostanjev puding

    Sestavine za 4 osebe:

    • 250 g olupljenih kostanjev
    • 500 ml mleka
    • 100 g sladkorja
    • vaniljev puding

    Priprava: olupljene kostanje v mleku skuhamo. Nato jih pretlačimo, pomešamo s sladkorjem in pudingom ter v preostalem mleku do gostega skuhamo. Maso vlijemo v steklene kozarce in pustimo, da se puding ohladi. Preden ga postrežemo, ga prelijemo s sadnim sokom ali kostanjevim džemom.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte