Številne raziskave potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke najverjetneje posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Zato je pomembno, da poznamo dejavnike tveganja in tudi varovalne dejavnike za to bolezen. Med njimi je tudi prehrana, saj nekatera živila dokazano zavira nenadzirano in hitro rast celic ter preprečujejo rast in razvoj polipov, ki bi se sicer lahko razrasli v tumorje.
Z ustrezno prehrano lahko torej pripomoremo, da majhne benigne tvorbe na črevesju – polipi ne postanejo nevarnejše. Čeprav se seveda vsi polipi ne razvijejo v raka. Tudi po operaciji raka debelega črevesa lahko s primerno prehrano pomagamo preprečiti ponovno rast rakavih celic.
Četudi smo že v srednjih letih, je še vedno čas, da se začnemo prehranjevati na način, ki odvrača raka debelega črevesa. Nikoli ni prepozno začeti uživati zdravo hrano. Čeprav procesi potekajo že prej, se večina sprememb (rast polipov) pojavi pri starejših ljudeh. Prav štirideseta in petdeseta so kritična leta, ko morda še lahko pretrgamo verigo dogajanja.
Slabo prehrano je pametno spremeniti tudi v poznem življenjskem obdobju, saj tudi na ta način lahko vplivamo na tveganje. Vedeti moramo le, katera vrsta živil spodbuja in katera zavira morebitno usodne spremembe na debelem črevesu.
Varovalni otrobi
Študije kažejo, da lahko živila, bogata z vlakninami, varujejo pred rakom debelega črevesa. Dobimo jih predvsem z žiti, sadjem, stročnicami in orehi. V takih živilih je poleg vlaknin tudi vrsta drugih koristnih naravnih protirakavih snovi. Pri tem se nekatera živila še posebej odlikujejo.
Sloves pšeničnih otrobov kot učinkovitega sredstva proti raku debelega črevesa je še posebej dobro dokumentiran. Med drugim so v eni od ameriških raziskav ugotovili, da dve običajni skodelici (po 30 gramov) na dan kosmičev s pšeničnimi otrobi povzročita, da se polipi zmanjšajo. Torej bi morali ljudje, ki že imajo polipe, čim prej seči po kosmičih s pšeničnimi otrobi. Polipi se namreč v rakave tumorje običajno razrastejo v kakih desetih letih.
Morda se zdi presenetljivo, toda uživanje pšeničnih otrobov po operaciji (raka debelega črevesa oziroma odstranitvi tumorja) lahko celo do neke mere preprečuje, da bi se rak ponovil. Pravzaprav nihče točno ne ve, zakaj so učinkoviti prav pšenični otrobi. Pšenica verjetno vsebuje biološko delujoče vlaknine in/ali druge sestavine, ki zavirajo spodbujevalce raka debelega črevesa. Možno je, da pšenični otrobi zmanjšujejo koncentracijo žolčnih kislin in bakterijskih encimov v blatu, ki verjetno povzročajo raka debelega črevesa. Nekateri menijo, da je najpomembnejša učinkovina proti raku v pšenici fitat, drugi, da polipe zavira pentoza, sladkor, ki je v pšenici.
Uživanje premajhnih količin vlaknin potroji tveganje polipov. Denimo moški, ki so v neki raziskavi jedli veliko vlaknin (več kot 28 gramov na dan), so imeli samo tretjino toliko polipov kot tisti, ki so zaužili samo po 17 gramov vlaknin na dan. Zaščitna količina pa naj bi bila 85 gramov otrobnega pripravka.
Kaj skriva zelenjava
Tudi pektin in topne vlaknine, ki so v jabolkih in drugem sadju ter zelenjavi, naj bi zavirale nastajanje raka debelega črevesa. Še posebej pektin je med topnimi vlakninami pri tem edinstven. Sezimo torej po jabolkih, bananah, hruškah, slivah, marelicah, korenju, fižolu in lupinah (biološko pridelanih) agrumov, ki vsebujejo pektine. Izjemno bogat vir pektina je tudi marmelada.
Zgledujemo se lahko po strokovnjaku za rastline, dr. Jimu Duku z ameriškega Oddelka za kmetijstvo. Ker se rak debelega črevesa pojavlja v njegovi družini, uživa veliko zelenjave. Polipi v debelem črevesu naj bi se mu znatno zmanjšali, ko je pričel vsak drugi dan jesti surovo zelje. Tudi druga zelenjava, ki je bogata z vlakninami, kot kaže, lahko zmanjša tveganje za razvoj raka debelega črevesa. Analiza 37 raziskav iz zadnjih 20 let je pokazala, da uživanje živil z veliko vlakninami in/ali zelenjave zmanjša tveganje za raka debelega črevesa za 40 odstotkov.
Dr. Peter Greenwald z Ameriškega inštituta za raziskave raka pravi, da je nemogoče povedati, kaj varuje bolj uspešno – vlaknine ali zelenjava, ki najverjetneje vsebuje ob vlakninah še kako neznano učinkovino proti raku.
Med zelenjavo je za preprečevanje raka debelega črevesa najboljše zelje in druga zelenjava iz družine križnic (na primer brokoli, cvetača, ohrovt, brstični ohrovt). Ljudje, ki uživajo veliko zelja, naj bi zmanjšali tveganje, da zbolijo za rakom za 70 odstotkov glede na tiste, ki ga uživajo zelo malo. Tudi ljudje, ki uživajo križnice, imajo manj predrakavih polipov. Najpomembnejše protirakave učinkovine v tej zelenjavi so verjetno indoli, sicer pa tudi nekatere druge snovi iz zelja očitno premagujejo rakotvorne snovi.
Tudi premajhne odmerke betakarotena v prehrani povezujejo s tveganjem za nastanek raka na debelem črevesu. Betakarotena je največ v korenju, bučah, marelicah, dinjah (melonah) in zeleni listnati zelenjavi.
Najučinkovitejše ribe
Po nekaterih podatkih lahko rast polipov najhitreje zaustavimo z uživanjem plavih rib in tako zmanjšamo tveganje za raka. Raziskovalci so namreč ugotovili, da se je pri osebah s polipi, ki so uživali ribje olje, rast predrakavih celic debelega črevesa upočasnila že v dveh tednih. Odmerki ribjega olja so bili precej veliki – enakovredni količini 225 gramom skuš na dan. Nekateri zdravniki menijo, da je taka količina ribjega olja sprva potrebna zato, da popravi dolgotrajno pomanjkanje. Pozneje pa verjetno zadoščajo manjše količine. Zaradi tega strokovnjaki menijo, da dolgoletno uživanje manjših količin rib lahko v določeni meri varuje pred polipi in rakom debelega črevesa.
Nikar se ne ogibajmo živilom, ki vsebujejo kalcij, saj tudi ta rudnina deluje varovalno pred rakom. Zdi se, da kalcij zavira fiziološke dejavnike, ki vodijo do raka debelega črevesa, kar kažejo tudi raziskave. Predvsem je priporočljivo piti posneto mleko. Nekateri ocenjujejo, da 1200 do 1400 miligramov kalcija na dan prepreči celo 65 do 75 odstotkov primerov raka debelega črevesa.
Najboljša kombinacija, ki učinkuje kot protisredstvo za raka debelega črevesa, pa se zdi skodelica izdelkov iz žit (pšenični otrobi) s skodelico posnetega mleka. Mleko pijmo tudi zaradi vitamina D, ki prav tako varuje pred rakom. Z vitaminom D so še posebej bogate plave ribe. Še več, kot ga lahko dobimo s prehrano, pa ga nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov.
Svojemu črevesu lahko pomagamo tudi s probiotiki. Na primer jogurtom s kulturo acidofil. Raziskave kažejo, da pomaga Lactobacillus acidophilus zavirati encimske procese, ki sicer nenevarne snovi v debelem črevesu spreminjajo v take, ki povzročajo raka.
Zmerno z mesom
Če že imate polipe debelega črevesa, raka debelega črevesa ali se morda ta bolezen pojavlja v družini, je dobro omejiti tudi uživanje mesa in živalskih maščob. Povsod po svetu, kjer jedo veliko živalskih maščob, je veliko več raka debelega črevesa. Uživanje velikih količin nasičenih živalskih maščob podvaja tveganje za predrakave polipe. Vedeti pa je treba, da maščoba medsebojno učinkuje z drugimi sestavinami hrane, tudi z vlakninami in tako določa, če in kdaj bo nastal rak debelega črevesa.
Uživanje večjih količin maščob spodbuja mikroorganizme v debelem črevesu k temu, da izločajo več žolčnih kislin. Proizvodi prebave maščob verjetno poškodujejo debelo črevo. Nato se začnejo celice razmnoževati v prizadevanju, da bi črevesno steno zacelile. Če pa uživamo premastno hrano, ta proces lahko uide z vajeti in se ne ustavi. Tako lahko hitro in čezmerno razmnoževanje celic spodbudi rast polipov in povečuje možnost malignih tumorjev. Kalcij, vlaknine in nekatere druge sestavine živil pa nevtralizirajo rakotvorne maščobe tako, da se vežejo na žolčne kisline. Te potem ne morejo poškodovati črevesne stene in sprožiti nastajanja raka.
Izogibajmo se prevelikemu uživanju temnega mesa – ne glede na to, koliko je mastno. Raziskave namreč kažejo, da so v mesu snovi, ki so še nevarnejše od maščobe. Med Norvežani, ki uživajo zelo veliko mesnin, je veliko raka debelega črevesa. V 14 let trajajoči spremljevalni študiji moških na švedskem se je izkazalo, da je meso (govedina in ovčetina) povezano z večjo obolevnostjo za rakom debelega črevesa. Najbolj vznemirljive dokaze ponuja raziskava, opravljena v šestih letih pri 90.000 ženskah, ki je pokazala, da je za nastanek raka debelega črevesa nevarna vsaka količina mesa. Po drugi strani pa se zdi, da ribe in perutnina raka debelega črevesa preprečujejo. Uživanje rib dvakrat do štirikrat na teden je zmanjšalo tveganje za raka debelega črevesa za 25 odstotkov. Uživanje piščančjega mesa brez kože pa je tveganje zmanjšalo za 50 odstotkov. Možna razlaga je, da maščobe pri piščančjem mesu in ribah nagnejo tehtnico v pozitivno smer. Tudi uživanje večje količine vlaknin je zmanjšalo možnosti za raka.
Streznimo se
Ne pijmo preveč alkoholnih pijač! Strezni nas lahko že podatek, da lahko čezmerno pitje alkohola tveganje za raka debelega črevesa podvoji ali potroji. Na splošno velja, da je z večjimi količinami alkohola tudi verjetnost raka večja.
Kako alkohol povzroča raka debelega črevesa, ni jasno. Raziskovalci menijo, da lahko kronično uživanje alkoholnih pijač trajno zavre imunsko obrambo, zaradi česar je telo manj sposobno upirati se nastajanju raka.
Poti, po katerih lahko določena živila vplivajo na raka, so zelo številne in zapletene. Ne poznamo jih do podrobnosti, saj so z njimi prepleteni še drugi dejavniki. A celo, ko genetika in način življenja delujeta proti nam, lahko ustrezna prehrana spremeni razmerje v našo korist. Tako ugledni britanski strokovnjak za malignome na prebavilih dr. Richard Peto z Oxforda dopušča možnost, da način prehrane povzroči celo 90 odstotkov raka debelega črevesa. Zato pazimo na svojo prehrano.
- Jejmo sadje, zelenjavo in žita vsak dan.
- Če kadimo, poskusimo čim prej prenehati.
- Omejimo uživanje alkohola.
- Pijmo pa več posnetega mleka in jogurta.
- Jejmo manj temnega mesa in ga nadomestimo s plavimi ribami in perutnino.
- Izogibajmo se škodljivim maščobam in mastni hrani.
- Redno skrbimo za svojo telesno dejavnost.
Dejavniki tveganja
Verjetnost, da bi zboleli za rakom debelega črevesa in danke, dokazano povečajo:
Starost: Dejstvo, da je okoli 90 odstotkov bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.
Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje): Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča pretežno mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in skrajša se čas prebave. Hitreje kot se črevo prazni, manj strupov pride v naše telo. V prehrani naj bo tudi veliko antioksidantov in vitaminov A, C, D in E ter selen. Koristna je tudi prehrana, bogata s kalcijem, ker veže žolčne kisline. Nezdrav način življenja poveča tveganje za razvoj raka. Dovolj gibanja, normalna telesna teža ter izogibanje alkoholu in kajenju zmanjšujejo možnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, seveda pa nas tak življenjski slog varuje tudi pred številnimi drugimi boleznimi.
Črevesni polipi: Polip je tkivna tvorba (rašča), ki štrli iz črevesne stene ali stene danke. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, lahko celo zaporo črevesa.
Kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen): Ulcerozni kolitis in crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima, ki trajata več kot 12 let, je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba pogosteje opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu in danki.
Dedna obremenjenost: Ljudje, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo 1,5 do 2-krat večje tveganje. Pri dednih oblikah raka, ki so sicer zelo redke in jih strokovno imenujemo družinska adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa, je tveganje še posebno veliko. Pogosteje obolevajo tudi bolnice, ki so v preteklosti zbolele za rakom dojk, in bolniki z družinsko dedno nagnjenostjo za razvoj raka na različnih organih (Lynchev sindrom).
Živila, bogata s kalcijem
Živilo / mg/obrok
Sir ricotta / 337
Parmezan / 336
Pomarančni sok s kalcijem (225 ml) / 300
Skuše s kostmi (konzervirane, 85 g) / 263
Jogurt (brez maščob) 115 g / 225
Losos (s kostmi, konzerviran) 85 g / 191
Suhe fige (5 sadežev) / 135
Sardele (s kostmi) 30 g / 130
Tofu 115 g / 118
Blitva (sveža, kuhana) 85 g / 99
Ohrovt (kuhan) 85 g / 90
Brokoli (svež, kuhan) 85 g / 89
Okra, rožnati slez, (zamrznjena, kuhana) 85 g / 88
Pražen fižol 170 g / 80
Soja (kuhana) 85 g / 65
Čičerika (kuhana) 85 g / 60
Beli fižol (kuhan) 85 g / 45
Lisasti fižol (kuhan) 85 g / 40