10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja, katerega namen je spodbujati ljudi k večji telesni aktivnosti. Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo (NIJZ), kako zelo pomembna je redna telesna dejavnost za vse prebivalce, ne glede na njihov ekonomsko-socialni položaj. Kot ugotavljajo, so ljudje s slabšim ekonomsko-socialnim položajem manj telesno dejavni, zaradi česar so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Pri nas naj bi sicer delež telesno aktivnega prebivalstva naraščal, vendar pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da še vedno obstajajo razlike med ljudmi z različnim socialno-ekonomskim ozadjem. Kot še poročajo, se vsaj petkrat na teden giblje približno tretjina Slovenk in Slovencev.
Gospodarska kriza negativno vpliva na življenjski slog ljudi
Gospodarska kriza med drugim močno vpliva na posameznikov socialno-ekonomski status, kar se odraža tudi na njegovem vedenju, povezanem z zdravjem oziroma življenjskim slogom nasploh. Po besedah Janet Klare Djomba je telesna dejavnost za krepitev zdravja več kot šport, prav tako nima veliko skupnega z vodeno rekreacijo v športnih klubih ali dragimi pripomočki. Kot še dodaja strokovnjakinja, imajo različne vodene vadbe sicer številne prednosti, med katerimi sta zagotovo v ospredju druženje in pripadnost skupini, vendar pa si tovrstne oblike vadbe ne more privoščiti vse več ljudi. Nikakor ne bi smelo veljati, da rekreacija pomeni visoke stroške. Številna društva vadbo ponujajo po zelo ugodnih cenah ali pa celo brezplačno. Ljudje prav tako vse premalokrat izkoristimo najlepši in najugodnejši »športni klub«, to je naravo. Janet Klara Djomba z NIJZ pravi, da so hoja, kolesarjenje in planinarjenje aktivnosti, ki so primerne za vso družino. Poleg tega, da prej omenjene aktivnosti za družinski proračun ne predstavljajo visokih stroškov, pa je čas, ki ga družina skupaj preživi v naravi, idealen za krepitev medosebnih vezi.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da podatki glede ukvarjanja s telesno dejavnostjo med slovenskim prebivalstvom kažejo neenakosti med skupinami z različnim socialno-ekonomskim ozadjem. Menijo, da bi bilo zato smiselno ukrepe za spodbujanje telesne dejavnosti usmeriti predvsem na gmotno in socialno šibkejše.
Tako v Sloveniji kot v Evropski uniji ter pri Svetovni zdravstveni organizaciji je zaradi naraščanja števila kroničnih bolezni spodbujanje rednega gibanja med prioritetami. V Evropski uniji je bil letos februarja tako sprejet Akcijski načrt za preprečevanje otroške debelosti, ki za področje spodbujanja telesne dejavnosti predvideva številne ukrepe, Svetovna zdravstvena organizacija pa pripravlja prvi Akcijski načrt za telesno dejavnost za evropsko regijo.
In kakšni so podatki pri nas?
V okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje je leta 2012 potekala raziskava z naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog. Rezultati raziskave kažejo, da se je delež odraslih, starih med 25 in 65 let, s celokupno telesno dejavnostjo (to pomeni, da je poleg rekreacije vključena še dejavnost doma, na delovnem mestu in v transportne namene) v letih od 2001 do 2012 značilno povečal. Na NIJZ poročajo, da je bila leta 2001 dovolj telesno aktivna polovica anketiranih, leta 2012 pa skoraj 60 odstotkov. Večje so razlike med spoloma, saj se je delež telesno aktivnih pri ženskah povečal za 13 odstotkov, pri moških pa za skoraj 5 odstotkov. Ženske po količini telesne dejavnosti sicer še vedno zaostajajo za moškimi, vendar se je razlika zelo zmanjšala. Kot navajajo na NIJZ, je delež anketirancev, ki hodijo vsaj pet dni v tednu po 30 minut, leta 2012 znašal dobro tretjino, delež pa se s starostjo še povečuje.
Koliko gibanja za ohranjanje zdravja
Verjetno ni treba prav posebej poudarjati, da se redna telesna dejavnost odraža tako v boljšem fizičnem kot tudi psihičnem stanju posameznika. Telesna nedejavnost pa po drugi strani predstavlja dejavnik tveganja za razvoj nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, diabetes tipa 2 in različne oblike srčno-žilnih obolenj. Pri starejših sedeč življenjski slog lahko vodi v izgubo mišične mase, prav tako pa vpliva tudi na slabše ravnotežje in koordinacijo.
Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča vsaj 150 (še bolje je, če številko podvojijo) minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden. Kot svetuje Tjaša Knific z NIJZ, pa otroci in mladostniki za zdrav razvoj potrebujejo vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti dnevno.