Čebelji vosek in njegova uporaba skozi zgodovino

    Čebelji vosek izdelujejo čebele Apis mellifera. ‘Apis’ je latinska beseda za čebelo, medtem ko ‘melli’ pomeni med, ‘ferre’ pa nositi. Torej gre za čebelo, ki nosi med. Barva voska je odvisna od cvetic, iz katerih čebele nabirajo cvetni prah. Tako ima vosek lahko belo-rumeno ali rumeno-rjavo barvo.

    Čebelji vosek je sestavljen iz estrov nenasičenih maščobnih kislin z enovalentnimi alifatskimi, ki predstavljajo 70 %. Ostale sestavine so proste maščobne kisline (15 %), alifatski ogljikovodiki (15 %), barvila, aromatične snovi, mineralne snovi ter vitamin A. Nekateri vosku dodajajo druge primesi (loj, mineralni, rastlinski vosek itd.), ki ga čebele zavračajo, ponaredke pa je težko prepoznati.

    Vosek se začne topiti pri 64 ºC, pri okoli 35 ºC pa je plastičen in upogljiv. 37 ºC je normalna temperatura panja, ki omogoča čebelam, da vosek oblikujejo. Pri 25 ºC je vosek zelo močan in lahko zdrži več kilogramov medu, kajti čebele iz njega oblikujejo satje, v katerega shranjujejo med. Če se temperatura voska spusti pod 18 ºC, postane grenkega okusa. Čebelji vosek je bil tisočletja edini vosek, danes poznamo več vrst voskov, na primer rastlinske in sintetične voske.

    Kako čebelji vosek nastane?Čebelji vosek

    Grški filozof Aristotel je menil, da vosek prihaja iz rastlin. Mnogo kasneje so raziskovalci ugotovili, da vosek pridelujejo čebele delavke. Prehranjevanje s pelodom v prvih dneh življenja, omogoča tem čebelam, da lahko proizvajajo čebelji vosek.
    Vosek izdelujejo parne voskovne žleze, ki ležijo na sprednji strani čebeljega zadka. Celice voskovnih žlez izločajo tekoči vosek, ki se na površini strdi. Čebele iz zadka s pomočjo dlačic na nogah prenesejo satje v usta in ga oblikujejo v želeno obliko, pri čemer igra pomembno vlogo tudi med, saj je med prav tako surovina in pogoj za izdelavo voska.

    Uporaba voska nekoč

    Čebelji vosek je v uporabi že več tisočletji. Že stari Grki so čebelji vosek uporabljali zaradi njegovih zdravilnih lastnosti; iz njega so delali obkladke in povoje, izdelovali pa so tudi lutke. V Perziji so z njim balzamirali trupla, Rimljani pa so ga uporabljali za izdelovanje smrtnih mask. Na splošno se je vosek uporabljal za izdelovanje kipov in kalupov. Slednjega so izdelali tako, da so vosek prevlekli z mavcem. Ko se je model posušil, so vosek z ognjem stopili in na njegovo mesto ulili kovino. Ta tehnika se še danes uporablja v modelarstvu ter zobozdravstvu.

    PREBERITE TUDI:  Z redno vadbo joge do telesnega in duševnega zdravja

    Rimljani so čebelji vosek uporabljali za zaščito slik, saj je vodoodporen. Z njim so premazali tanko plast poslikane površine. V antiki so za slikanje zmešali 85 % voska z 15 % smole, kar je predstavljalo osnovo za barvo, h kateri so dodali pigmente. Z naravnimi čopiči so mešanico nanašali na lesene površine. Postopek izdelave je zaradi nevarnosti, da se čebelji vosek posuši, moral biti zelo hiter. Slike, naslikane z voskom, ki jih lahko občudujemo še danes v nekaterih muzejih, ne privlačijo prahu in so zelo obstojne.

    Sveče iz čebeljega voska

    Egipčani so vosek uporabljali pri gradnji ladij. V antiki pa so z njegovo pomočjo zlepili skupaj dve površini. Zgodba o Dedalu in Ikarju, ki sta zalepila krila s čebeljim voskom, le ni tako daleč od resnice. Vosek je imel tudi trgovsko vrednost. Z njim so odplačevali davke. Tudi na Slovenskem je bil vosek zapisan med dajatvami. Slovenci smo z izdelovanjem voska začeli v 13. stoletju.

    V novem veku je cerkev predpisala obvezno uporabo sveč iz čebeljega voska, saj gorijo ‘čisto’, kar pomeni, da ne oddajajo črnih saj in pri topljenju ne puščajo skoraj nič voska.
    Vosek se uporablja že več sto let kot tesnilno sredstvo ali kot mazilo za metke in strelno orožje. Pogosto je pomešano z drugimi sestavinami, kot sta oljčno olje in parafin. Seveda pa ne smemo pozabiti na uporabo voska kot pečata in kot ojačevalca sukanca za šivanje.

    Uporaba čebeljega voska danes

    Kozmetika
    Čebelji vosek je izdelek, ki povzroča najmanj alergij med čebeljimi izdelki. Do sedaj obstaja samo eno poročilo o kožni alergiji, ki jo je povzročil čebelji vosek, kajti praviloma ne draži kože in ob pravilni uporabi v kozmetiki ne zamaši por. Koži daje elastičnost, jo preskrbuje z vlago in ima hkrati antiseptični učinek, kar pomeni, da jo ščiti pred obolenji. Je sestavina krem, mazil, ličil, vodoodpornih izdelkov, utrjevalcev za lase, mil in parfumov. Za pridobitev 5 kg dišave je potrebna ena tona voska.
    Tistim, ki naravno kozmetiko izdelujejo doma, bo morda koristil podatek, da v kremah najdemo 8–12 % voska, dezodorantih do 35 %, depilacijskih sredstvih do 50 %, gelih za lase 5–10 %, balzamih za lase 1–3 %, maskarah 6–12 %, rdečilih za lica 10–15 % in senčilih za oči 6–20 %.

    PREBERITE TUDI:  Zaradi ugriza klopa alergični na meso

    Zdravstvo
    Vosek se v zobozdravstvu uporablja za izdelovanje modelov, medtem ko se zaradi antiseptičnega učinka uporablja v pripravkih za celjenje ran in opeklin. Če čebelji vosek žvečite, med drugim pomaga pri vnetju ustne votline in dlesni, obolelega požiralnika in želodca, pri astmi ter čisti nosno in čelno votlino.
    Kitajska medicina je prepoznala vosek kot najpomembnejšo sestavino v zdravstvu. Cenjena je zaradi pozitivnega vpliva na kri, energetski sistem in daje telesu ravnovesje. Uporablja se kot sestavina za različna mazila, obliže in druge farmacevtske pripravke.

    Čebelji vosek v prehraniRecept za vnete mišice, živce ali sklepe (t. i. toplotna terapija)
    Krpo primerne velikosti (položili jo boste na vneto mesto) enakomerno pomočite v pred tem raztopljen čebelji vosek. Pustite, da se krpa posuši. Ko je krpa ohlajena, jo segrejte v pečici do največ 50 ºC in jo položite na poškodovano mesto. Na vnetem mestu jo lahko pustite delovati čez noč. Uporabite jo lahko večkrat.

    Prosti čas in še kaj
    Zagotovo ste že vsi slišali za muzej Madam Tussauds v Londonu. Tam za izdelavo lutk uporabljajo mešanico (3 deli) čebeljega voska in (1 del) trdega voska. V prostočasnih dejavnostih pa se vosek uporablja tudi v svečarstvu, sikanju, poslikavi pisanic, nenazadnje tudi pri poliranju lesa ali usnja ter za loščenje kovin, ki jih je potrebno zaščititi pred korozijo.

    Recept za premaz lesenih površin:
    1/2 kg čebeljega voska
    primešajte terpentin

    Opomba: nekateri zmešajo enako količino voska in terpentina. Načeloma velja sledeče: pri manj terpentina bo masa gostejša in težje mazljiva, pri večji količini terpentina pa bo masa redkejša, lažje mazljiva in se bo bolj vpila v les.
    Lesene površine lahko polirate tudi s trdim čebeljim voskom, ki ga postopoma vtirate v leseno površino.

    PREBERITE TUDI:  Ingver nas tudi greje

    Prehrana
    Vosek se uporablja tudi v prehrambni industriji in je na embalaži označen pod številko E901. Ne vpliva na prebavni sistem, saj gre skozi človeško telo nespremenjen. Na dan je dovoljeno zaužiti 1290 g voska. V prehrani se uporablja za prekrivanje bombonov, sadja, orehov, kavnih zrn itd. Z njegovo pomočjo se v omenjenih izdelkih ohranja okus in barva. Namesto žvečilnih gumijev pa se priporoča žvečenje bombonov iz medu in voska.

    Dejstva

    • V 1 g voska je 1250 voščenih lusk.
    • Čebela mora zaužiti 8,4 kg medu, da izdela 1 kg voska.
    • Vosek se s staranjem ne pokvari.

    Pomembno!
    Ko vosek segrevate:

    • ga ne topite neposredno na štedilniku. Vedno dajte kozarec, v katerem boste topili vosek, v posodo z vodo, ki jo segrevate na štedilniku.
    • čebelji vosek ne zavre, ampak postaja vedno bolj vroč, dokler se ne sežge.
    • svetuje se uporaba posod iz nerjavečega materiala.

    Eva Žnidar za Bodi eko

    Povejte svoje mnenje - kometirajte