Ameriška vlada opozarja, da bo suša, ki zdaj pokriva dve tretjini njihove dežele, vplivala na cene hrane.
Zato bo dražja tako zelenjava kot tudi meso, saj se živina hrani s pridelanim senom in drugimi pridelki. Cene se bodo dvignile vsaj od dveh pa do petih odstotkov. Dvig cen v ZDA morda pomeni tudi spremembo cen na trgu Evrope, vendar zaenkrat še ne kaže tako. Zaradi težav s sušo in številnimi požari še ni znano, kolikšna bo končna škoda, a cena koruze je skupno skočila za kar 50 odstotkov v treh mesecih. 78 odstotkov pridelka koruze je namreč že prizadela suša. Zato tudi mi spodbujamo k samooskrbi s hrano, vam dajemo vedno nove nasvete in prinašamo novice.
Ameriška suša prinaša višje cene hrane
Kdo je kriv za izgubo arktičnega ledu?
Uganete, komu pripada? 70 odstotkov krivde pripada človeku, samo 30 odstotkov krivde nosi naravna spremenljivost na arktičnem koncu sveta.
Najnovejša raziskava celo trdi, da smo si sami krivi do 95-odstotno. Najhuje pa je prav to, da bomo – kot kaže – lahko ostali brez ledu prav kmalu. Nekateri napovedujejo celo letnico 2020. Vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je namreč ledu zmanjkalo za kar štirideset odstotkov. A to pomeni, da več ko imamo vode, več toplote ta voda absorbira in je tako tudi več oddaja, zato tečemo začaran krog globalnega segrevanja. Zagotovo smo začaran krog začeli že pred več desetletji, prav zato mora biti naš odnos do planeta toliko bolj odgovoren, saj bomo posledice nosili sami.
Bučke – zdrava vrtnina za poletne in jesenske dni
Ključni poudarki:
- Bučke vsebujejo veliko vode, vlaknin, vitaminov A, C, K in kalija, kar podpira zdravje srca.
- Nizka kalorična vrednost in visoka vsebnost vlaknin pripomoreta k občutku sitosti in uravnavanju telesne teže.
- Bogate z antioksidanti, kot so lutein in zeaksantin, ki ščitijo oči in zmanjšujejo tveganje za očesne bolezni.
Bučke so ena najbolj priljubljenih vrst zelenjave v Sloveniji in po svetu. Zaradi svoje hranilne vrednosti, nizke kalorične vsebnosti in vsestranskosti v kuhinji so nepogrešljive v številnih jedeh. Bučke in buče so poleti zelo priljubljena hrana, poznamo pa jih kar nekaj različnih vrst.
Tiste oranžne rastejo in zorijo pozneje kot te ljubke, podolgovate zelene bučke, ki – verjeli ali ne – izvirajo iz orjaških buč, ki so doma v Južni Ameriki, Mehiki in Zahodni Indiji. Bučke kulinarično obravnavamo kot zelenjavo, pa so bučke botanično gledano nedozorelo sadje, saj so pravzaprav otekli jajčniki bučkinega cveta. In to niti približno niso vse skrivnosti, ki jih skrivajo!
V dolžino lahko zrastejo tudi do enega metra in so lahko temno ali pa svetlo zelene. V Mehiki za juhe uporabljajo cvet bučke. Rastlina ima namreč moški in ženski cvet in oba sta užitna. Cvetove lahko jemo na približno enake načine kot plodove, lahko jih cvremo, popečemo, kuhamo itd. Pred tem moškemu cvetu odstranimo prašnike, ženskemu pa pestič.
Hranilne vrednosti bučk
Bučke so izjemno hranljive in vsebujejo številne vitamine ter minerale, ki so ključni za naše zdravje. Ena srednje velika bučka (približno 200 gramov) vsebuje le okoli 30 kalorij, 7 gramov ogljikovih hidratov, 2 grama vlaknin in manj kot 1 gram maščob. So bogat vir vitamina C, vitamina A, vitamina K, folata, kalija in mangana. Zaradi visoke vsebnosti vode (približno 95%) so bučke odlična izbira za hidracijo telesa.
Zakaj so bučke tako zdrave in koristne?
Podpora za zdravje srca
Bučke so bogate s kalijem, ki je ključen za ohranjanje zdravega srca. Kalij pomaga uravnavati krvni tlak in zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Poleg tega bučke vsebujejo antioksidante, kot so vitamin C in beta-karoten, ki ščitijo srce pred poškodbami prostih radikalov. Z uživanjem bučk lahko preprečimo pomanjkanje kalija.
Za boljšo prebavo
Vsebnost vlaknin v bučkah podpira zdravo prebavo. Vlaknine pomagajo preprečevati zaprtje, spodbujajo redno odvajanje blata in podpirajo zdravo črevesno floro. Bučke vsebujejo tudi majhne količine topnih vlaknin, ki lahko pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Pospešek imunskemu sistemu
Bučke so bogate z vitaminom C, ki je močan antioksidant in igra ključno vlogo pri krepitvi imunskega sistema. Vitamin C pomaga telesu pri boju proti okužbam, pospešuje celjenje ran in ščiti celice pred poškodbami prostih radikalov. Redno uživanje bučk lahko pomaga izboljšati odpornost telesa proti boleznim.
Pomagajo tudi pri hujšanju
Bučke so nizkokalorične in vsebujejo veliko vlaknin, kar prispeva k občutku sitosti. Vlaknine upočasnjujejo prebavo in podaljšujejo občutek polnosti, kar lahko pomaga pri nadzoru apetita in zmanjšanju vnosa kalorij. Zaradi tega so bučke odlična izbira za tiste, ki želijo izgubiti težo ali vzdrževati zdravo telesno težo.
Odlične za zdravje oči
Bučke vsebujejo beta-karoten, ki se v telesu pretvori v vitamin A, ključnega pomena za zdravje oči. Vitamin A pomaga ohranjati zdrave mrežnice in preprečuje nočno slepoto. Antioksidanti v bučkah, kot so lutein in zeaksantin, prav tako ščitijo oči pred poškodbami zaradi UV žarkov in lahko zmanjšajo tveganje za starostno degeneracijo makule.
Bučke so vsestransko uporabne
Najpogosteje jih uporabljamo za kulinarične recepte v času, ko ne presežejo dvajsetih centimetrov v dolžino, saj so tedaj semena še vedno mehka in nedozorela. Najbolj okusne so tiste, ki ne presežejo te velikosti, saj so v tem primeru najbolj sveže in se jih navadno tudi še drži svež cvet. Čeprav so podobne kumaram, jih po navadi ne serviramo surovih, saj so veliko boljše, če so kuhane ali pečene.
Iz njih lahko ustvarite popečene bučke, nadevane bučke, pečene na žaru, kuhane, ocvrte, polnjene, pečene, iz njih naredite juho iz bučk ali celo spečete bučni kruh. Uporabite jih lahko za omake, pite ali jih celo zapečete na pici. Lupljenje ni potrebno in zaradi njihove teksture jih lahko zelo hitro popečete in »skuhate« samo na olju, po želji pa dodate nekaj začimb in priloga je pripravljena.
Ko jih enkrat odtrgate, ne bodo dolgo sveže, navadno kak teden dni, če jih pospravite v hladilnik, pa malo manj. V tem primeru kaj hitro izgubijo trdnost in se na zunanjem delu zmehčajo, še posebej, ko jih iz hladilnika postavite na sobno temperaturo. Vseeno so med najbolj priljubljeno zelenjavo, saj so najbolj prilagodljive za pripravo. Izberite raje tiste, ki so že malce upognjene, in če imajo še kakšno belo ali svetlejšo liso, je to nesporen dokaz, da so rastle na prostem. Če jih boste shranjevali z drugo zelenjavo, bodite previdni, saj tako utegnejo hitreje začeti gniti.
Vsebujejo antioksidante
Šele pred kratkim so raziskovalne študije dokazale, kako lahko čudovite so bučke, ko gre za ključne antioksidante – karotenoide. Prav tako so polne luteina, zeaksantina ter beta kriptoksantina (trije ključni karotenoidi za zdravje). Seveda pri antioksidantih ne bi najprej pomislili na bučke in morda res nimajo tistih najbolje poznanih antioksidantov (kot je beta karoten), a to ne pomeni, da tisti, ki jih vsebujejo, niso pomembni. Olupek in koža bučk sta še posebej bogata z antioksidanti, zato vam priporočamo, da jih ne lupite, hkrati pa ravno zato nakupujte najbolj ekološko vzgajane ali jih celo vzgajajte sami!
Namesto, da jih pogrejete v mikrovalovni pečici ali pa zavrete, jih pripravite s pomočjo pare, saj je to najboljši način. Celo zamrznjene bučke ohranijo več antioksidantov, če jih pripravljate nad paro, kot pa če jih kuhate. Približno 85‒90 odstotkov vseh kalorij v bučah (kot skupini) prihaja iz ogljikovih hidratov in približno polovica teh ogljikovih hidratov je škrob. A ta sestava ima malo kalorij in hkrati ščiti pred sladkorno boleznijo ter ureja nivo inzulina.
Protivnetno delovanje bučk
Ne le pri sladkornih težavah, pomagajo tudi pri vnetjih. Vsebujejo namreč protivnetne karotenoide in polisaharide; več raziskav kaže, da pomagajo pri boleznih srca in ožilja ter celo prebavnega trakta, še najbolj pri razjedi na želodcu in dvanajstniku. Semena in olja, pridobljena iz njih, imajo tudi dolgo zgodovino glede uporabe v ljudskem zdravilstvu.
Ni presenetljivo, da izjemne pomagajo pri protimikrobni zaščiti, posušena bučna semena pa še danes uporabljajo za zdravljenje proti trakulji in podobnim zajedavcem. Koristijo tudi proti težavam s prostato. Kombinacija antioksidantov in protivnetnih sestavin pa seveda pomaga pri boju proti raku, vendar dokazila za to še čakamo.
Z njimi ravnajte previdno, ko jih skrbno izberete v trgovini, saj bi že najmanjša luknjica lahko pospešila njen propad. Zavedajte se tudi, da vsebujejo veliko oksalatov in zato niso priporočljive za ljudi, ki imajo težave z ledvicami ali žolčnikom. Oksalati se namreč lahko poigrajo z marsičem, tudi z absorpcijo kalcija. Podatki za te težave so sicer zelo majhni, a vseeno previdnost ne bo odveč, panika pa ni potrebna. Namesto tega raje uživajte v slastnih sadežih, ki so videti kot zelenjava!
Kaj najdemo v bučkah?
- vitamin C
- molibden
- vitamine B1, B2, B3, B6
- mangan
- kalij
- magnezij
- fosfor
- omega 3 maščobe
- zelo malo kalorij
Kruh z bučkami
- 400 gramov moke (priporočamo polnozrnato, lahko dodate tudi semena)
- pecilni prašek
- svež rožmarin (nasekljan)
- 2 jajci
- 70 gramov stopljenega masla
- malo oljčnega olja
- malo soli
- agavin sirup po okusu
- malo limonine lupine
- naribane bučke
Količino bučk dodajte po želji, odvisno kako močen okus po bučkah želite. Zmešajte suhe sestavine (moko, prašek, sol in rožmarin), posebej pa umešajte jajca in jim dodajte agavin sirup. Nato dolijte oljčno olje, maslo, bučke in limonino lupino. Počasi vmešajte suhe in mokre sestavine in zelo dobro premešajte. Na koncu naredite štruco (ali dve, odvisno od velikosti namaščenega pekača) in jo položite v pekač. Pecite 45 minut v prej ogreti pečici na 180 stopinj.
Špageti z bučkami
- špageti
- čebula
- oljčno olje
- sol, poper
- parmezan
- koriander, bazilika, timijan
- bučke
- zelen čili
Špagete skuhajte kot običajno, potem pa prepražite malo nasekljane čebule in dodajte bučke. Najlepše je to, da jih lahko nasekljate na konce, narežete na tanke rezine, kolobarčke ali kar koli drugega. Posujte jih s poprom in soljo ter z zelišči in jim dodajte nasekljan zelen čili. Lahko jih pustite suhe in jih pokapate le še z oljčnim oljem ali jim dodate žličko kisle smetane ali pa jih na koncu posujete s parmezanom ali ne. Preprosto, mar ne?
Namig za nenajavljene goste
Narežite bučke na kolobarčke in jih popecite, nato jih uporabite kot kruhke: nanje naložite sesekljane (ali na soncu posušene) paradižnike in jih okrasite z mocarelo, feta ali kozjim sirom.
Kaj pa pravite na malo mediteranskega pridiha? Bučke so odlična priloga in nas rešijo iz zagate tudi, kadar vsega ostalega zmanjka. Kako slastni so ocvrti kolobarji bučk, začinjeni z baziliko ali drobnjakom! Pripravimo si kozarce različnih velikosti, saj bomo včasih potrebovali malo, drugič pa nekaj več sončne zelenjave.
Soleopatija: svetloba pomeni veselje
Kaj je soleopatija? Ste že slišali za to tehniko? Kadar vam je vroče in negodujete nad soncem, ne pozabite pomisliti na to, da imajo tudi sončni žarki kar nekaj dobrih vplivov – na telo in na dušo. Tako menijo tudi privrženci komplementarne metode zdravilstva, katere središče je prav sončna svetloba. Z njo skušajo ohraniti ali vzpostaviti telesno, duševno in duhovno ravnovesje človeka, na ta način pa tudi njegovo zdravje.
Soleopatija je trenutno v Sloveniji nekoliko manj uveljavljena zdravilska metoda, več jo uporabljalo v Avstriji in Nemčiji. Njen cilj je preprečevati bolezen in tudi pomagati, če se že pojavi. Svoje učinke soleopatija dosega v povezavi z naravnim in zdravim načinom življenja. Soleopatija si pomaga si tudi z naravnimi pripravki, ki temeljijo na osončeni slani in izvirski vodi. Ta je po soleopatiji namreč temeljna sestavina zdravega živila.
Polepšajmo si dan s soleopatijo
Soleopatinja Miroslava Novak nam je povedala, da s to metodo lahko uravnovešamo naše delovanje tako na telesni kot tudi na duševni in duhovni ravni. “Morebitne čustvene bolečine in ovire lažje presežemo in spet vzpostavimo ravnotežje. Sonce oziroma celoten svetlobni spekter prinaša v vsako našo celico in zavest informacijo življenja, svetlobe, veselja in optimizma. V zavesti človeka je, da je treba harmonijo vzdrževati vsak dan. Bolezen je sporočilo, da smo na to pozabili.”
Soleopatijo dopolnjuje upoštevanje načel zdravega življenja. Pozitiven učinek sončne svetlobe povečajo zdrava prehrana, zmerno gibanje in pozitivno razmišljanje. “Za uspešno zdravljenje je potrebno celostno delovanje in pogosto je treba spremeniti način življenja. Slabe navade in razmišljanja moramo preobraziti v dobre.” Sogovornica ugotavlja, da je soleopatija pravzaprav način življenja, ki spodbuja pozitiven pogled in naravnanost do našega počutja, delovanja in bivanja. “Kar presenetljivo je, kako si polepšamo dan, ko zjutraj opazujemo sončni vzhod, in kako bogato obdarimo drug drugega z nasmehom.”
Miroslava Novak pojasni še, da je sestavni del soleopatske terapije tudi poslušati ljudi in jih spodbujati k premagovanju ovir. “Pomembno je, da tiste, ki pridejo k svetovanju, poslušaš. Zdravniki za to načeloma nimajo časa. Poleg tega ljudem veliko pomeni, da jim zaupaš in verjameš vanje, da bodo rešili neko težavo, ki je pogosto psihičnega izvora.”
Sončni pripravki
Pri izboljšanju zdravja in celostnem uravnovešanju si lahko pomagamo s soleopatskimi pripravki, še pojasni sogovornica. Med drugim spodbujajo samozdravljenje telesa, njegovo ravnovesje in ga čistijo. Med njimi so:
- svetosol pripravki – osončena in z rudninami obogatena slana voda, ki vsebuje tudi zdravilno informacijo iz žive narave, to je rudnin ali zdravilnih rastlin.
- silicin pripravki – narejeni so iz zdravilnih rastlin in so v obliki:
– olj, pri katerih je osnova oljčno olje, vsebujejo pa lahko mak, šentjanževko in druge rastline
– tinktur, pri katerih so deli rastlin namočeni v alkohol, na primer divji kostanj, ščetica
– praškov iz zmletih zdravilnih rastlin, na primer omela, peteršilj … - florasol pripravki – osončena slana voda z izvlečki zdravilnih rastlin.
Olja za pripravke naj bi bila ekološko pridelana, prav tako naj bi bile rastline za pripravke nabrane na ekološko čistih območjih. Za učinkovitost pripravkov je bistveno tudi, da so različni pripravki natančno določen čas izpostavljeni sončni svetlobi in shranjeni v posebnem barvnem steklu, ki nudi dobro zaščito pred vplivom svetlobe in podaljša trajnost pripravkov. “Vsi pripravki so osončeni in shranjeni v vijoličnem steklu, saj je to edino steklo, ki zadrži celoten sončni barvni spekter,” razloži soleopatinja Miroslava Novak.
Sončni vplivi
Po besedah omenjene soleopatinje je sonce naravno zdravilo, ki nam daje toploto in svetlobo za obstoj. Miroslava Novak ne svetuje pretiranega izpostavljanja soncu poleti v opoldanskih urah, a priporoča čim več gibanja na sončni svetlobi, ker to po njenem mnenju:
- dvigne razpoloženje, zdravi depresijo in nasploh dobro vpliva na psihično počutje
- kožne celice in tkiva so bolje oskrbljeni s kisikom
- spodbuja nemoteno delovanje hormonskih žlez
- spodbuja hitrejše razgrajevanje maščobe
- spodbuja tvorbo vitamina D
- izboljšuje izkoristek vitaminov
- preprečuje razvoj rakavih celic
- uravnava oziroma znižuje visok krvni tlak
- poveča mišično moč, saj zvišuje izrabo kalcija, ki je potreben za čvrstost mišic
- pospešuje izločanje strupov iz telesa
- krepi imunski sistem.
Korenine soleopatije
Zdravilne učinke sončne svetlobe in energije so zagovarjali že v starodavnih kulturah (majevski, grški, egipčanski in drugih), zdravljenje s sončno svetlobo pa je v devetnajstem stoletju ponovno oživel glasbenik, krščanski mistik in pisatelj, Slovenec, Jakob Lorber, s svojim delom Zdravilna moč sončne svetlobe. Velja za začetnika soleopatije. Med drugim je bolnim priporočal čim več izpostavljanja sončni svetlobi in pitja čiste izvirske vode. Že Jakob Lorber je sestavil veliko soleopatskih pripravkov. Izpopolnil in nadalje razvijal jih je sodobnik, zdravilec in soleopat Karel Lučič iz Avstrije, utemeljitelj sodobne soleopatije.
In umetna svetloba?
Poleg sončne svetlobe se lahko uporablja zdravljenje z umetno svetlobo (infrardečo, ultravijolično in belo). Obsevanje z ultravijolično svetlobo, denimo, uporabljajo pri zdravljenju luskavice in še nekaterih kožnih obolenj. Z umetno svetlobo lajšajo tudi revmatske težave, mišične napetosti in druge zdravstvene težave.
Zvonka Jug, arhiv Zdravja
Polna Luna in Lunin koledar 2025
Luna je že od nekdaj fascinirala človeštvo, njeni cikli pa so globoko zakoreninjeni v naši kulturi, znanosti in astrologiji. Polna luna in lunin koledar sta pojma, ki se nanašata na ciklične faze Lune, ki jih opazujemo na Zemlji.
Kaj je polna luna?
Polna luna nastane, ko je Luna v popolnem nasprotju s Soncem, kar pomeni, da sta Sonce, Zemlja in Luna v ravni črti, pri čemer je Zemlja med njima. V tej fazi je celotna površina Lune, obrnjena proti Zemlji, osvetljena s Sončevo svetlobo, zaradi česar Luna izgleda kot popoln svetlobni disk na nočnem nebu.
Pomen polne lune
Polna luna je bila skozi zgodovino povezana z različnimi mitologijami in verovanji. Veliko kultur verjame, da ima polna luna močan vpliv na naravo in človeško vedenje. Na primer, znano je, da polna luna vpliva na plimo in oseko zaradi gravitacijske sile, ki jo povzroča. Poleg tega mnogi verjamejo, da polna luna vpliva na človeška čustva, povzroča nespečnost ali celo povečuje število nenavadnih dogodkov.
Kdaj bo Polna Luna v letu 2025
| Datum | Faza lune | Ura (lokalni čas) |
|---|
| 13. januar | Polna luna | 23:26 |
| 12. februar | Polna luna | 14:53 |
| 14. marec | Polna luna | 07:54 |
| 13. april | Polna luna | 02:22 |
| 12. maj | Polna luna | 18:56 |
| 11. junij | Polna luna | 09:43 |
| 10. julij | Polna luna | 22:36 |
| 9. avgust | Polna luna | 09:54 |
| 7. september | Polna luna | 20:08 |
| 7. oktober | Polna luna | 05:47 |
| 5. november | Polna luna | 14:19 |
| 5. december | Polna luna | 00:14 |
Lunin koledar: sledenje luninim menam
Lunin koledar je sistem, ki beleži cikle Lune, vključno s fazami kot so mlaj, prvi krajec, polna luna in zadnji krajec. Ti cikli se ponavljajo vsakih približno 29,5 dni, kar imenujemo sinodski mesec. Lunin koledar je bil skozi zgodovino pomembno orodje za načrtovanje kmetijskih, verskih in drugih dejavnosti.
Kako uporabljati lunin koledar
Lunin koledar se lahko uporablja za številne namene, vključno z:
- Vrtnarjenje: Mnogi vrtnarji uporabljajo lunin koledar za načrtovanje sajenja, obrezovanja in spravila pridelkov. Verjamejo, da različne faze Lune vplivajo na rast rastlin.
- Astrologija: Astrologi sledijo luninim menam, da bi napovedali vplive na posameznike in dogodke. Polna luna naj bi na primer prinesla obdobje čustvene intenzivnosti.
- Kulturni dogodki: Veliko kultur praznuje posebne dogodke, kot so festivali in verski obredi, ki so vezani na določene lunine mene.
Januar 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 7. januar | 00:56 |
| Polna luna | 13. januar | 23:26 |
| Zadnji krajec | 21. januar | 21:30 |
| Mlaj | 29. januar | 13:35 |
Februar 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 5. februar | 09:02 |
| Polna luna | 12. februar | 14:53 |
| Zadnji krajec | 20. februar | 18:32 |
| Mlaj | 28. februar | 01:46 |
Marec 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 6. marec | 17:31 |
| Polna luna | 14. marec | 07:54 |
| Zadnji krajec | 22. marec | 12:29 |
| Mlaj | 29. marec | 12:00 |
April 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 5. april | 04:14 |
| Polna luna | 13. april | 02:22 |
| Zadnji krajec | 21. april | 03:35 |
| Mlaj | 27. april | 21:51 |
Maj 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 4. maj | 15:51 |
| Polna luna | 12. maj | 18:55 |
| Zadnji krajec | 20. maj | 13:58 |
| Mlaj | 27. maj | 05:02 |
Junij 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 3. junij | 05:40 |
| Polna luna | 11. junij | 09:43 |
| Zadnji krajec | 18. junij | 21:19 |
| Mlaj | 25. junij | 12:31 |
Julij 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 2. julij | 21:30 |
| Polna luna | 10. julij | 22:36 |
| Zadnji krajec | 18. julij | 02:37 |
| Mlaj | 24. julij | 09:12 |
Avgust 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 1. avgust | 14:41 |
| Polna luna | 9. avgust | 09:54 |
| Zadnji krajec | 16. avgust | 07:12 |
| Mlaj | 23. avgust | 08:06 |
September 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 30. september | 01:53 |
| Polna luna | 7. september | 20:08 |
| Zadnji krajec | 14. september | 12:32 |
| Mlaj | 21. september | 09:54 |
Oktober 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 29. oktober | 17:20 |
| Polna luna | 7. oktober | 05:47 |
| Zadnji krajec | 13. oktober | 20:12 |
| Mlaj | 21. oktober | 14:25 |
November 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 28. november | 07:58 |
| Polna luna | 5. november | 00:14 |
| Zadnji krajec | 12. november | 06:28 |
| Mlaj | 20. november | 07:47 |
December 2025
| Faza lune | Datum | Ura |
|---|---|---|
| Prvi krajec | 27. december | 20:09 |
| Polna luna | 5. december | 00:14 |
| Zadnji krajec | 11. december | 21:51 |
| Mlaj | 20. december | 02:43 |
Vpliv polne lune na človeka in naravo
Polna luna ima močan vpliv na Zemljo in njene prebivalce. Nekateri verjamejo, da vpliva na:
- Ljudsko vedenje: Obstajajo številni miti o polni luni, ki povzročajo nenavadno vedenje, nespečnost ali povečano čustveno občutljivost.
- Plima in oseka: Zaradi gravitacijskega vpliva Lune se morska gladina dviguje in pada, kar vpliva na plimovanje.
- Živali: Nekatere študije kažejo, da polna luna vpliva na vedenje živali, na primer povečuje aktivnost nočnih bitij.
Še več zanimivosti o polni luni in luninih menah
Gibanje lune ne vpliva le na naravne pojave, kot sta plima in oseka ter druge vremensko-meteorološke pojave, temveč tudi na dogajanje v našem telesu. Nekateri so prepričani, da je z gibanjem lune povezana tudi uspešnost zdravljenja. Tako naj bi se bilo operacijam ob polni luni ali ščipu bolje ogniti in tudi zobozdravnika raje obiskati v času, ko se luna prazni …
Star ljudski pregovor pravi, da za vse obstaja »pravi čas«. Človek je na tisoče let živel v harmoniji z različnimi ritmi narave, da bi si zagotovil preživetje. Koledarji, ki so jih ljudje izdelali na temelju gibanja sonca in lune, so služili za predvidevanje sil, ki delujejo na naravo, človeka, živali in se ponavljajo v rednih intervalih. Še posebej so od nekdaj zbujale zanimanje sile, ki v ritmu z gibanjem lune vplivajo na življenje. Tako kot rastline, ptice, žuželke in druge živali naj bi tudi človek podlegel »skrivnim« zakonitostim, po katerih so številni procesi odvisni od mesečevih men.
Stara prepričanja pravijo, da se med praznjenjem lune (ko njena površina postaja vse manj vidna) naše telo pripravi na dajanje, prenos energije, na dejavnost, med njeno rastjo pa na vdihovanje, načrtovanje, obrambo in na kopičenje moči. Celo uspeh ali neuspeh vsakdanjih dejavnosti, kot so kuhanje, sečnja, striženje las, pranje, vrtnarjenje in gnojenje, so podrejeni naravnim ritmom. Poglejmo, kakšne lastnosti ljudsko verovanje pripisuje posameznim luninim položajem. Sami lahko preverite, koliko resnice je v starih ljudskih modrostih.
Prazna luna – mlaj
Luna v svojem 28-dnevnem kroženju okrog Zemlje vselej kaže proti Soncu isto stran – tisto, ki jo v času polne lune vidimo v njenem polnem sijaju. Druga njena stran je v večni temi. Kadar je Luna med Zemljo in Soncem, svojo mračno stran obrača k nam. Takrat »vlada« mlada luna ali mlaj, ki jo v koledarjih označuje črni disk.
To naj bi bil poseben čas, obdobje impulzov, ki delujejo na človeka, živali in rastline, čeprav naj bi teh impulzov ne občutili tako močno kot tiste pri polni luni.
Če se postimo na ta dan, naj bi se izognili številnim boleznim, ker je sposobnost telesa za izločanje strupov v tem času najmočnejša. Tudi če se želimo odvaditi nekaterih slabih navad (zasvojenosti), naj bi bili za to dnevi okrog mlaja najboljši. Prazna luna naj bi bilo dobro obdobje za lotevanje novih projektov in del, saj tudi luna takrat začenja svoj novi cikel.
Prvi krajec
Že nekaj ur po mlaju lahko spet vidimo stran Lune, ki je obrnjena proti Soncu. V gibanju z leve strani na desno, se na površini lune pojavlja tanek srp. Šest dni govorimo o prvem luninem krajcu.
Vse, kar v teh dneh vnašamo v telo za krepitev in gradnjo, naj bi imelo dvojni učinek. To naj bi bil čas, v katerem je hrana bolj hranljiva in zdravila učinkovitejša. Bolj ko mesec raste, toliko težji naj bi bil proces okrevanja, na primer po poškodbi, operaciji …
Statistika dejansko kaže, da se v času, ko luna raste, kot tudi pri polni luni, rojeva več otrok. Z lunino rastjo naj bi postalo živahnejše tudi delovanje spolnih hormonov in naj bi naraslo spolno poželenje. Kot posebno zanimivost lahko povemo še, da naj bi v času mesečeve rasti ženska lažje zanosila.
Polna luna – ščip
Luna je obšla polovico svoje poti okrog Zemlje. Stran, ki se obrača k Soncu, vidimo na nebu kot svetli disk. To je polna luna. V koledarju je polna Luna označena s svetlim belim diskom – krogom.
V času polne lune ljudje, živali in rastline jasno občutijo delovanje njene sile. Spremembo, ko mesec iz faze rasti prehaja v fazo upadanja, naj bi ljudje občutili močneje kot impulze, ki nastajajo pri mladem mesecu. Postali naj bi čustveno bolj občutljivi, razdražljivi in odzivni na dogajanje okrog sebe. Pravijo, da v tem času mesečniki začnejo hoditi v snu, rane močneje krvavijo kot sicer, zdravilne rastline, nabrane v teh dneh, imajo več zdravilne moči …
Polna luna naj bi povzročala tudi zastajanje vode v telesu. Nekaterim ljudem otekajo okončine in obraz. Statistika dokazuje, da se vsak peti otrok rodi v času polne lune. Statistika tudi kaže, da se v času polnega meseca poveča število kriminalnih dejanj, prometnih nezgod in nasilja.
Zadnji krajec
Luna gre počasi naprej, zasenčena stran jo tanjša. Potuje z desne strani k levi in začenja se 13-dnevno obdobje meseca, ki pojenjuje – tako imenovani zadnji krajec. Za odkrivanje posebnih vplivov, ki se v tem obdobju odigravajo, se lahko spet zahvalimo našim prednikom. Operacije naj bi v tem času bolje uspevale, in če v tem času uživamo več hrane kot sicer, se ne bomo tako hitro zredili. Tudi številna opravila v naravi in na vrtu naj bi bila zdaj bolj uspešna, na primer sejanje in saditev zelenjave, ki raste pod zemljo (krompir, korenje, čebula).
Pravila lune
- Kirurški posegi: tudi zdravljenje naj bi imelo svoje naravne lunine zakonitosti, ki sicer niso statistično potrjene, saj se znanost z njimi ne ukvarja, a številni vanje verjamejo. Tako pravijo, da je polna luna najslabši čas za kirurške posege. Kolikor je dan, ko naj bi se opravil operativni poseg, bližji polni luni, toliko bolj naj bi bil neugoden. Zapleti in vnetja po operaciji so namreč v teh dneh precej pogostejši in tudi obdobje ozdravljenja in rehabilitacije je dolgotrajnejše. V dnevih okrog polne lune na bi bile pogostejše močne krvavitve. Če imamo možnost izbire, je bolj priporočljiv čas za operacijo v dneh, ko luna pojenjuje, ko se njen vidni del zmanjšuje.
- Zobozdravstveni posegi: položaj lune naj bi vplival tudi na delo zobozdravnikov. Če je mogoče, je dobro krone in mostičke postavljati v času luninega praznjenja. Enako naj bi veljalo za puljenje zob, še posebej modrostnih.
- Prehrana: če na dan mlaja uvedemo postni dan, naj bi preprečili razvoj določenih bolezni, ker se na ta dan telo zelo učinkovito osvobaja strupov. Hrana, ki jo v teh dneh uživamo, lahko upočasni ali celo prekine ta proces. Na splošno rečeno, pozitivno deluje, če v dneh po polni luni manj jemo. Nezavedno naj bi številni ljudje več jedli v obdobju, ko luna pojenjuje, kot v obdobju, ko luna raste, a se kljub temu ne redijo.
- Nega: tudi zanjo obstaja nekaj »luninih nasvetov«. Nego problematične kože naj bi izvajali v času, ko luna plahni, še zlasti, če se želimo znebiti mozoljev. Če želimo kožo nahraniti z vlažilno kremo, je najboljši čas za to, ko mesec raste. Če želimo, da nam bodo lasje bujno rasli, se ostrižemo na dan prazne lune. Dlake bolj učinkovito odstranjujemo v času, ko luna plahni. To je tudi najboljši čas za manikiranje, zdravljenje glivičnih obolenj in negovanje zanohtnice, ne pa tudi za popravilo vraslega nohta.
V sozvočju z naravnimi ritmi
Naše telo je vsekakor podvrženo naravnim ritmom, res pa jih v poslovnem in zasebnem življenju sodobni človek le redko upošteva. Morda je tudi to razlog, da se v nas kopiči stres. V napetem vsakdanjiku preprosto ne prisluhnemo več svojim notranjim občutkom in zdravemu razumu, ki bi nam marsikdaj povedali, kdaj je pravi čas za kakšno stvar in kdaj je na primer tudi čas za počitek in delo na sebi. Hitro se zgodi, da se neodgovorjeni klici, ki nam jih pošilja telo, sprevržejo v glasno opozorilo – v bolezen. Zato jim prisluhnimo še pravi čas, z lunino pomočjo ali brez nje.
Čiščenje z luno in koprivnim čajem
Za izboljšanje krvi naj bi pomagal čaj iz koprive, ki ga pijemo v obdobju pojenjanja meseca. Po možnosti ga pijemo popoldne med 15. in 19. uro, približno dva litra. Za takšno količino vzamemo dve polni žlici koprivnih listov. Nato za 14 dni naredimo premor in enako ponovimo pri naslednji fazi luninega upadanja, vse dokler težave ne izginejo. Za zdravega človeka navadno zadostuje dvakratna kura po 14 dni. Spomladanske kure s koprivnim čajem preprečujejo spomladansko utrujenost, pospešujejo delovanje mehurja, ledvic in prebavil. Telesu prinašajo tudi veliko vitaminov in rudnin.
Hišna opravila v luninem ritmu
Tudi hišna opravila naj bi bila lažja in prijetnejša, če jih uskladimo z luninim ritmom. Čiščenje, odstranjevanje madežev in pranje naj bi bilo veliko bolj uspešno, če se ga lotimo v času upadajoče lune. To naj bi dobro vplivalo tudi z ekološkega vidika, zaradi manjše uporabe pralnih praškov in ker z umazano vodo v tem času lažje opravi tudi okolje. Iz izkušenj naših prednikov izvira nasvet, ki se prenaša iz roda v rod, da pri upadajočem mesecu zadošča, da v vodo vlijemo nekaj kapljic alkohola in okna se bodo bleščala ter ostala brez sledov pri brisanju. Enako velja tudi za čiščenje televizijskih in računalniških zaslonov.
Utrdimo telo s knajpanjem
Knajpanje je posebna oblika zdravljenja z vodo, katere začetnik je nemški duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp, ki je živel v devetnajstem stoletju. Zajema vse, od različnih oblik utrjevanja telesa do preprečevanja in lajšanja zdravstvenih težav s hladno in toplo vodo, izmenjavo obeh, oblivi, oblogami, kopelmi, soparo in drugim.
Kot študent je Sebastian Kneipp veliko bolehal, med drugim za tuberkulozo. Ker je prebral neko knjigo o zdravljenju z vodo, je začel njene učinke preizkušati na svoji koži. Sredi zime se je namočil v mrzlo Donavo, nato pa se oblekel, ne da bi se obrisal. To naj bi daljše obdobje ponavljal in … je ozdravel.
Omenjeno spodbujanje obrambnega mehanizma in zdravljenja z vodo je nato razvijal skozi vse življenje in je med drugim ustanovil tudi svoje zdravilišče. Najprej je bilo namenjeno bolnim duhovnikom in revnim ter bolnim otrokom, a so ga pozneje odprli še drugim bolnikom.
Celostni pristop
Knajpanje ima danes med privrženci naravnega življenja in zdravilstva veliko zagovornikov. Nekatere zamisli Sebastiana Kneippa o utrjevanju telesa in pospeševanju okrevanja (na primer pri oslabitvah srca in ledvic ter po operacijah) z vodo je sprejela tudi uradna medicina.
A knajpanje ne obsega le hidroterapije, temveč označuje celostni pristop k zdravju človeka. Namenjeno je splošni imunski krepitvi telesa, ki je pomembna tako pri ohranjanju zdravja kot pri premagovanju bolezni. K njej največ prispeva zdrav in naraven slog življenja, po katerem se vse več ljudi današnjega časa spet trudi živeti.
Vključeval naj bi:
- ustrezno prehrano s čim manj sladkorja, maščob in mesa
- zadostno gibanje na svežem zraku in različne gibalne vaje
- zelišča za notranjo in zunanjo uporabo (kot dodatek kopelim ali obkladkom)
- urejen način življenja, ki lahko pripomore k sprostitvi, premagovanju stresa in obvladovanju vsakodnevnih nalog.
Bosi po rosi
A najbolj je znano Kneippovo zdravljenje z vodo. Menil je, da lahko hladna in topla voda ali pa izmenjevanje ene in druge pozdravijo marsikatero bolezen. Voda je bila zanj učinkovito sredstvo, s katerim lahko povečamo odpornost telesa.
Vzroke bolezni je pripisoval predvsem motnjam v krvnem obtoku in škodljivim snovem v krvi in tkivnih sokovih. Zato je eden bistvenih ciljev knajpanja vzpostaviti normalni krvni obtok, znebiti se škodljivih snovi in človeku povrniti zdravje.
Po njegovih besedah škodljive snovi razkrojimo s toplimi zeliščnimi kopelmi in soparami, izločanje pa pospešimo z raznimi ovitki, umivanjem in oblivi. Telo utrjujemo s hladnimi kopelmi, umivanjem, s hojo po vodi, rosi in svežem snegu in z drugim.
Še umivanje je zdravilno
Zdravilec je za preprečevanje in lajšanje različnih bolezni priporočal številne oblike in postopke knajpanja. Poglejmo nekaj oblik.
- UMIVANJE: po umivanju se ne obrišemo. Tako spodbudimo krvni obtok in prekrvitev telesa. Z umivanjem naj bi pospešili tudi izločanje škodljivih snovi in ga utrdili. Umivanje naj bi med drugim lajšalo glavobol, bolečine zaradi protina in katarja.
- KOPELI IN POLKOPELI: kopeli lahko zajemajo celo telo ali posamezne dele telesa. Tako ločuje očesne kopeli, kopeli za roke, nožne kopeli, sedeče kopeli in polkopeli. Lahko so mrzle, hladne, tople ali vroče, z dodanimi zelišči ali brez. Očesno kopel je na primer priporočal pri očesnih vnetjih, nožna naj bi preprečevala potenje in urejala krvni obtok.
- OBLIVI: priporočal je oblive z mrzlo vodo posameznih delov telesa (kolena, stegna, spodnjega ali zgornjega dela telesa, hrbta, rok, glave, oči in drugega) ali celega telesa glede na bolezen. Obliv si lahko po njegovem nasvetu privoščimo tudi po topli kopeli, s čimer naj bi pregnali utrujenost.
- OVITKI IN OBKLADKI: ovitke glave, vratu, nog ali celega telesa naj bi uporabljali za razkrajanje škodljivih snovi in njihovo izločanje iz telesa. Prav tako naj bi bili primerni za zniževanje ali zviševanje telesne temperature. Obkladke je uporabljal na trebuhu ali na spodnjem in zgornjem delu telesa in naj bi imeli podoben učinek kot ovitki.
- SOPARA (PARNE KOPELI): soparo je prav tako priporočal za razkrajanje škodljivih snovi, vendar je hkrati še svetoval, da je ne uporabljamo pogosto. Uporabljal je parne kopeli za glavo, tudi posebej za nos in ušesa, laket, noge, sedeče parne kopeli in parne kopeli za celo telo.
Knajpanje v zdravilišču ali naravi
Danes so različne oblike knajpanja sestavni del ponudbe številnih zdravilišč v Sloveniji in v tujini. Tam se lahko namočimo v posebnih bazenih za knajpanje s hladno vodo in kadeh oziroma kadičkah, kot jih imenujejo ponekod, si knajpamo noge ali se podamo po knajpovi poti s širšim programom knajpanja.
A seveda se z najmanj stroškov lotimo knajpanja kar doma ali v naravi. Njegov utemeljitelj ga odsvetuje le otrokom. Zanje naj bi bilo primerno le v blažji obliki.
Sebastian Kneipp je svojo zdravilsko metodo priporočal pri:
- obolenjih srca in ožilja
- nekaterih blažjih živčnih motnjah
- motnjah endokrinega in presnovnega sistema (kot pri sladkorni bolezni)
- nekaterih revmatičnih obolenjih
- obolenjih prebavil (zaprtju, rani na želodcu)
- boleznih dihal (kroničnem bronhitisu)
- nekaterih obolenjih ženskih spolnih organov (pri nerednem mesečnem perilu, kroničnem vnetju jajčnikov).
Ob morebitnih zdravstvenih težavah priporočamo, da se knajpanja lotite previdno in se o njem posvetujete z zdravnikom.
Preudarno na knajpovo pot
Svoje načine zdravljenja z vodo in druge nasvete glede naravnega zdravilstva je Sebastian Kneip objavil v štirih knjigah: Moja vodna kura, Tako naj bi živeli, Moj testament za zdrave in bolne (v slovenščini je izšla v dveh delih pod naslovom Zdravljenje z vodo) in Uvod k moji oporoki. K zakladnici knjig o zdravilnih rastlinah je Sebastian Kneipp prispeval knjigo z naslovom Rastlinski atlas, svoja znanja pa je delil tudi na predavanjih po vsem svetu. Za nadaljnje informacije o knajpanju svetujemo njegovi knjigi, ki sta pri nas izšli pod naslovom Zdravljenje z vodo (Prvi in drugi del) in Voda – vir zdravja (prirejena in dopolnjena izdaja), od koder izvira tudi veliko podatkov iz tega prispevka.
Nered v telesu
V prvem delu Zdravljenja z vodo Sebastian Kneipp pravi naslednje: »Stvarnik je človeku dal vodo in zelišča; če te pravilno izbiraš, imaš v glavnem vse, da bolezni ozdraviš, preženeš in telo spet ozdraviš. Gre le za to, na kakšen način uporabljaj vodo ter katera zelišča izberi in kako jih izkoristi. Če je telo bolno, je prav gotovo v njem nastal nered, ki je porušil lepo skladje, pri tem pa so se razvile bolezenske snovi in telo zaradi njih oboli ali pa je telo kaj sprejelo vase, kar je organizem spet spravilo v nered in zdravju škodovalo. Naj je že bilo tako ali drugače, zdravila morajo razkrojiti in izločiti bolezensko snov, ki je prodrla v telo ali pa je v njem nastala.«
Začnimo počasi
Knajpamo se lahko tudi sami doma. Na primer, preden gremo spat, se najprej oprhamo s toplo vodo, nato še s hladno ali mrzlo. Z mrzlo vodo se začnemo prhati postopoma in previdno (začnimo pri nogah), še posebej, če prhanja z mrzlo vodo nismo vajeni. Po Kneippu je dobro tudi, da se po prhanju ne obrišemo, saj s tem utrjujemo svoje telo.
Zvonka Jug, arhiv Zdravja
Ali zdržite dan brez mesa?
Neuravnoteženo prehranjevanje s poudarkom na mesu nedvomno ni zdravo. Z mesom v telo hitro vnesemo več energije, kot je potrebujemo. Če ga uživamo preveč, dobimo preveč maščob in beljakovin, njihovi stranski proizvodi pa obremenjujejo telo. Zato tudi prehranski strokovnjaki svetujejo, da v jedilnike vnesemo več sadja in zelenjave. Vegetarijanska prehrana je lahko ena od možnosti za bolj zdravo in varovalno prehrano, če se je seveda lotimo pravilno.
Velika ameriško-kitajska raziskava na področju prehranjevanja in zdravja je pokazala, da vegetarijanci v povprečju živijo približno sedem let in vegani celo 15 let dlje od mesojedcev. V deželah, kjer je povprečna poraba mesa na prebivalca visoka, veliko ljudi umre zaradi raka in bolezni srca ter ožilja. Zdravstveni razlogi kot tudi etični pomisleki marsikoga spodbudijo k prehodu na bolj rastlinsko hrano. V Belgijskem mestu Gent so v prizadevanju za boljšo prehrano prebivalcev celo uvedli en vegetarijanski dan v tednu.
Obstaja veliko vrst vegetarijanstva – od tistih, ki odklanjajo le meso (z izjemo rib) do strožjih, ki uživajo samo hrano rastlinskega izvora in zavračajo vse proizvode živalskega izvora, torej tudi jajca, mleko, maslo, sir in med (veganstvo). Meso nadomestijo z uživanjem žit, stročnic, oreščkov, semen in posušenega sadja. Vendar zdravniki in strokovnjaki za prehrano pogosto opozarjajo tudi pred morebitnimi slabimi zdravstvenimi posledicami veganskega načina prehranjevanja, ki lahko ob nepazljivosti privede do pomanjkanja esencialnih hranilnih snovi, kot so cink, kalcij, magnezij, železo, mangan, selen, baker in vitamin B12.
Zgolj ukinitev mesa iz prehrane torej sama po sebi ni zagotovilo za zdravo prehrano. S tremi slovenskimi zagovorniki pretežno vegetarijanke hrane smo zato govorili o tem, kakšna naj bi bila vegetarijanska hrana, da bo tudi uravnotežena in bo telesu zagotovila vse, kar potrebujemo.
Ni nevarnosti
Branka Musladin, dr. med., spec. družinske medicine, uživa zelo malo mesa tako iz zdravstvenih kot tudi iz ekoloških in etičnih razlogov. “Če se vegetarijanci in vegani pravilno prehranjujejo, ni nevarnosti, da bi trpeli zaradi pomanjkanja ne beljakovin in ne rudnin,” je prepričana zdravnica. “A zavedati se morajo, da je treba jesti stročnice, izdelke iz soje (predvsem tofu), oreške, ki so vir aminokislin in rudnin, ter raznovrstno zelenjavo. Tudi žita so lahko vir aminokislin. Kvinoja, na primer, vsebuje vse potrebne aminokisline.
Navaja še nekaj koristnih nasvetov, kako si zagotoviti ustrezna hranila.
- Kakovostna hladno stisnjena olja so vir v maščobi topnih vitaminov: A, D, E, K. Rafiniranih olj in margarin bi se po njenem mnenju morali izogibati.
- Kalcija in magnezija in drugih rudnin je veliko v temnolistni zelenjavi, sveži sirotki, mladem siru, kalčkih alfa-alfa, pa tudi v korenju, sezamovem semenu in sezamovem maslu in tahiniju (sezamova pasta).
- Oreščki vsebujejo beljakovine, maščobe in rudnine ter seveda kalcij.
- Železa je veliko v temnolistni zelenjavi, stročnicah, oreščkih, suhem sadju (rozine, slive, datlji, marelice), borovnicah in algah klorela. Pri tem je pomembno vedeti, da vsrkanje železa pospešuje vitamin C (citrusi, paprike, kivi, kislo zelje).
Narava je popolna
Mladen Krsnik, univerzitetni diplomirani kemik, ki je zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, opozarja, da se je treba pred spremembo prehranjevalnih navad temeljito poučiti o delovanju telesa kot tudi o tem, kje se nahajajo pomembni elementi za naše telo. Sam je vegan že skoraj 13 let.
Verjame, da je narava popolna in da je ni treba spreminjati. “Spremenimo lahko le sami sebe. Isto velja pri prehrani. Z vsem tehničnim razvojem se je v zadnjih 250 letih spremenilo tudi prehranjevanje. Vsa hrana je bolj očiščena, sicer lepa na pogled, vendar osiromašena za pomembne informacije iz narave. Vsaka spojina, molekula, atom ali elektron ima svoje mesto v rastlini. Če porušimo ravnotežje s kemično predelavo, odvzamemo rastlini del orodja, ki je potreben za kakovostno izrabo njenih snovi v telesu, na primer za vsrkanje železa in kalcija ter izgradnjo vitamina B12 iz predhodnikov.”
Za razjasnitev, zakaj pride do določenega pomanjkanja, je treba najprej poznati delovanje lastnega telesa, je prepričan. Naše telo, ki deluje izredno varčno, primerja z elektrarno. Tudi v telesu imamo izvor energije (organ) in porabnike. Ko pride do težav v elektrarni, ta izvozi manj električne energije. Podobno naj bi se dogajalo v telesu. “Kadar organ, na primer jetra, ne deluje optimalno, lahko v telesu pride do pomanjkanja kakšne snovi – beljakovine, encima … Čeprav lahko to snov dobimo tudi iz prehrane, se ne more vsrkati ali vgraditi v naš organizem. To lahko čutimo kot utrujenost, kot da nimamo napolnjenih ‘baterij’, ali pa se pojavijo celo resni simptomi pomanjkanja na fizični ravni v obliki obolenja.”
Le naravna dopolnila
Mateja Ulaga že osem let živi po ortodoksnem bioveganskem načelu. K spremembi prehrane so jo sprva navedli zdravstveni razlogi, pozneje je to postal njen način življenja. Njena hrana je brez mesa, brez mlečnih izdelkov, rib, jajc, razhudnikov (krompir, paradižnik, jajčevci, paprika). Ne uporablja sladkorja in ga nadomešča z javorjevim sirupom, z ječmenovim, kamutovim, riževim sladom in grozdnim sirupom. Odpovedala se je poživilom (pravemu čaju, kavi in alkoholu). Ne uporablja tudi nobenih vitaminov in rudnin v obliki kemičnih prehranskih dopolnil, zato pa je zagovornica nekaterih naravnih.
Da bi se izognili pomanjkanju hranil, je potrebno skrbno načrtovanje hrane, je še prepričana Ulagova, ki se je sama iz bioveganstva izobraževala v Milanu in Londonu. “Poleg zelenjave, sadja in oreščkov lahko telo podpremo tudi z raznimi naravnimi dopolnili,” meni in nekatere tudi navaja.
- Dopolnilo, ki vsebuje kalčke mladega ječmena, je polno rudnin, vitaminov, železa, kalcij in kalija.
- Tudi ostali kalčki, ki jih lahko sami kalimo, so po njenem mnenju zakladnica zdravja.
- Kalcij vsebujejo oreščki, semena, avokado, čičerka, tofu, česen, fige, listnata zelenjava in alge, še posebno dulse in kelp.
- Odlično naravno dopolnilo naj bi bil miso, fermentirana soja, polna encimov. “To je odlična začetna jed, ker pripravi telo na prebavljanje. Paziti je le treba, da ga ne prevremo, ker uničimo vse encime.”
- Cink vsebujejo bučna semena, čičerka in tahini (sezamova pasta).
- Za dvig energije priporoča cvetni prah in umeboshi pasto ali kis (iz japonske slive), ki naj bi podpirali ledvice, jetra in želodec.
- Alge (klorela, klamatske alge, kombu, nori, hidziki) priporoča kot prvinsko in zelo prečiščevalno hrano, ki blagodejno vpliva na vse organe.
- Vitamin B12 vsebujejo klamatske alge in aloe vera.
- Vitamin B2 se nahaja v kvasu.
- Lanena semena vsebujejo železo.
- Kakav je bogastvo žvepla in magnezija.
“Smo iz maščob, beljakovin, sladkorja, vitaminov, rudnin in vode,” pravi Mateja Ulaga in nadaljuje, da vse to naš čudežni organizem tudi sam proizvaja, če pravilno ravnamo z njim, če vanj vnašamo njemu čim bolj prijazno gorivo. “To pomeni gorivo, ki daje telesu energijo, zagon in podporo tudi na psihični ravni; in takrat nam telo to s hvaležnostjo vrača s skladnim delovanjem. Saj imamo v sebi največje laboratorije: za vitamine in aminokisline so to jetra in za rudnine ledvica.”
Kakovostno in premišljeno
“Če želite jesti res najkakovostnejšo hrano, potem posegajte po sadju in zelenjavi, vzgojeni po biodinamiki, kajti naše telo je tempelj naše duše in zaslužimo si le najboljše,” meni Mateja Ulaga. “Idealna hrana je tista, kjer ni potrebnih nobenih dopolnil,” pa meni Mladen Kersnik. “Seveda si je za prehrano treba vzeti čas, jesti umirjeno v prijetnem okolju in hrano počasi vsaj 30-krat prežvečiti,” dodaja Branka Musladin, dr. med. Vsi trije se strinjajo, da je hrano treba pripravljati in jesti z ljubeznijo.
Pri odločanju o tem, kaj boste jedli, si lahko pomagate z naslednjo mislijo Mateje Ulaga: “Prisluhnite svojim potrebam in mislim ter sledite svojim željam, ker le vi veste, kaj je za vas najboljše – to lahko hitro preverite po svojem počutju.” Odločitev je torej v vaših rokah.
Čistost uma je odvisna od čistosti hrane
Prednost vegetarijanskega načina prehrane, za katerega se ljudje večinoma odločajo zaradi verskih, filozofskih ali ideoloških načel, oziroma ker želijo živeti zdravo in v skladu z naravo, je, da telo s takšno prehrano dobi velike količine vlaken, ki sicer nimajo hranilne vrednosti, a so pomembna za pravilno delovanje prebavil in odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa. S količino odpadkov v telesu je povezana celo bistrost uma. Manj je odpadkov, bolj nam delujejo možgani. “Vegetarijanec sem postal zato, da lahko bolje izkoristim svoj um!” je nekoč izjavil znanstvenik Thomas Alve Edison.
Zdrava prehrana v šole
“Naša država je še zelo zaprta za dojemanje za drugačen način prehranjevanja in še vedno je zakoreninjen tradicionalen način prehranjevanja,” meni Mladen Kersnik. Po njegovih besedah strokovnega izobraževanja za poznavanje področja prehrane v Sloveniji tako rekoč ni. Obstajajo določena društva, trgovine z zdravo prehrano, skupine posameznikov, ki skušajo širiti znanje o vegetarijanskem prehranjevanju, vendar se mu to zdi premalo. Meni, da bi morali takemu znanju bolj prisluhniti tudi v vrtcih in šolah, da bi tako pregnali prepričanje, da je nemesna hrana škodljiva. Mateja Ulaga meni, da bi v šole lahko vpeljali tudi delavnice o pripravi zdrave hrane in obiske ekoloških kmetij. ”
Preberite si tudi, ali veganstvo res ogroža otrokov razvoj?
Ksenija Tratnik, arhiv Zdravja
Čreslovina v hrastovi skorji pomaga pri težavah s kožo
Prevretki iz hrastove skorje vsebujejo čreslovine, ki lahko pomagajo pri vneti ali razpokani koži, ozeblinah, rosečem se kožnem izpuščaju, manjših krvavitvah in pri močnem potenju nog. Grgranje in izpiranje ust blaži vnetja dlesni, ustne votline in žrela. Majhni odmerki poparkov pomagajo proti akutni driski in slabi prebavi. Nedavni poskusi pa so pokazali še, da čreslovine omejujejo poškodbo tkiva pri revmatičnih bolnikih, kar napoveduje novo področje uporabe hrastovega lubja v zdravilne namene.
Hrast ali dob (Quercus robur) raste po gozdovih, logih in dobravah po vsej Sloveniji. To dolgoživo listopadno drevo je po svojih zdravilnih lastnostih slovelo že v antiki. Zraste lahko do 50 metrov visoko, medtem ko se njegove veje raztezajo do 10 metrov široko. Spomladi se pojavijo gosti šopi kratkopecljatih motno zelenih listov z zaobljenimi listnimi krpami in viseči moški cvetovi ali mačice. Ženski cvetovi so komaj vidni in se do jeseni spremenijo v rjave jajčaste plodove ali želode.
Pustimo drevesa pri miru
Uporabni del hrasta v zdravilne namene je skorja z mladih vej in stebelc. Danes za potrebe farmacevtske industrije gojijo hrastove nasade. Skorja mladih debel ima lepo, svetlečo se površino. Posušena droga ima značilen vonj in grenkotrpek okus. Sami nikoli ne uničujmo mladih hrastovih dreves, saj zelo počasi rastejo. Drogo kupimo v lekarni.
Dobro posušena skorja vsebuje 10 do 20 odstotkov katehinskih čreslovin, med katerimi so najpomembnejše epikatehin, galokatehin in katehin. Največ čreslovin je v drevesih, starih okoli 10 let. Pri skladiščenju se po enem letu količina vodotopnih čreslovin zmanjša za polovico. Lepa rumenkasta barva se spremeni v rdečkasto barvo in droga izgubi vrednost, ker se pri tem del učinkovin spremeni.
Hrastovo skorjo uporabljamo za poparke, prevretke, tinkture in obkladke. Dodajamo jo lahko tudi kopelim za noge in roke. Ustvarja zaščitno plast na površini kože in sluznic, zavira rast mikroorganizmov, blaži vneto in srbečo kožo ter pospešuje celjenje prask in razjed. Hrastovo skorjo lahko uporabljamo v mešanici z drugimi rastlinami z adstringentnim učinkom, kot sta borovnica (Vaccinium myrtillus) in virginski nepozebnik (Hamamelis virginiana).
Kako in koliko
POPAREK proti nespecifični akutni driski pripravimo tako, da 10 gramov praška hrastove skorje prelijemo s skodelico vrele vode. Popijemo štiri do pet skodelic na dan.
KOPELI IN OBKLADKE proti čezmernemu potenju nog, vneti ali razpokani koži, ozeblinam, rosečem se kožnem izpuščaju in rahli krvavitvi pripravimo tako, da 100 gramov zmlete skorje stresemo v liter vode. Kuhamo 20 minut in precedimo. V tem pripravku kopamo noge ali roke trikrat ali štirikrat na dan. Na prizadeta mesta polagamo obkladke. Za otroke in dojenčke vzamemo manj droge. Obkladke lahko pripravimo tudi s pomočjo tinkture (vodi je dodamo 10 odstotkov). Na prizadeto mesto jih polagamo trikrat ali štirikrat na dan.
PREVRETEK za grgranje in izpiranje ust pri angini in vnetju žrela pripravimo iz ene čajne žlice droge in 200 mililitrov vode. Vre naj pet minut. Ta pripravek uporabljamo še za izpiranje ran.
Pripravkov iz hrastovega lubja za notranjo uporabo ne smemo jemati dlje kot štiri tedne zapored. Hrastovih kopeli ne uporabljamo na porezani koži ali koži, poškodovani zaradi dermatitisa. Izogibajte se jim tudi pri nalezljivi bolezni ali povišani telesni temperaturi. Kopel s hrastovim lubjem ne sme priti v stik z očmi.
Krom in prehrana za urejen krvni sladkor
Krom hvalijo kot snov, ki spodbuja rast mišic, in tudi kot zdravilo proti sladkorni bolezni ter orožje v boju proti srčno-žilnim boleznim. Čeprav je krom nujno potreben za rast tkiv in ohranjanje zdravja, so nekatere drznejše trditve o njegovem delovanju za zdaj še sporne. Krom kot mikroelement obstaja v več kemičnih oblikah. V telesu krom pomaga pri izrabi inzulina, hormona, ki skrbi za prehajanje krvnega sladkorja v celice, da ga nato uporabijo kot gorivo. Če ima telo dovolj kroma, lahko deluje učinkovito in vzdržuje normalno raven krvnega sladkorja.
Sladkorni bolniki, pozor
Pri sladkorni bolezni tipa 2 je telo manj občutljivo za delovanje inzulina (inzulinska rezistenca), zato ga mora trebušna slinavka izločati vse več in več, da lahko ohranja količino krvnega sladkorja na sprejemljivi ravni. Ko trebušna slinavka ne zmore več dohajati telesnih potreb po dodatnem inzulinu, se razvije sladkorna bolezen tipa 2. Krom lahko takšen razvoj dogodkov prepreči, saj telesu pomaga, da inzulin, kolikor ga ima na voljo, učinkoviteje izkoristi.
Pri sladkornih bolnikih lahko krom izboljša tudi obvladovanje krvnega sladkorja. Krom sodeluje tudi pri razgradnji maščob in beljakovin v hrani. Zato lahko pomaga pri zniževanju ravni škodljivega LDL holesterola in dvigovanju ravni koristnega HDL holesterola v krvi. Tako zmanjša tveganje za pojav srčnih bolezni.
Kot dodatne zdravilne učinke pripisujejo kromu lajšanje glavobola, razdražljivosti in drugih simptomov nizkega krvnega sladkorja – preprečuje namreč tudi, da bi raven krvnega sladkorja padla pod normalno vrednost.
Najbolj sporne trditve o delovanju tega mikroelementa se nanašajo na hujšanje in povečanje mišične mase. Čeprav so nekatere raziskave pokazale, da lahko visoki odmerki kromovega pikolinata pomagajo pri zmanjševanju maščobne mase in povečevanju mišične mase, druge takšnih učinkov niso potrdile.
Krom ima slab izkoristek
20 mikrogramov kroma na dan navaja Svetovna zdravstvena organizacija kot osnovno količino, ki omogoča opravljanje vseh fizioloških nalog (a ne tudi vzdrževanja zalog). A podatki o potrebah so pomanjkljivi.
Telo običajno krom izrabi le v 0,5 do 3 odstotkih iz zaužite hrane. Zato ocena, koliko ga je treba zaužiti, zajema razmeroma velik interval, od 30 do 100 mikrogramov na dan. Po nekaterih podatkih Američani povprečno zaužijejo manj kot 50 mikrogramov kroma na dan, vendar ne kažejo znakov pomanjkanja. Nemško merjenje vnosa kroma s hrano je pokazalo, da ga tam ženske zaužijejo od 30 do 90 mikrogramov na dan in moški 30 do 140 mikrogramov na dan. Zmerno pomanjkanje vnosa glede na porabo so opazili pri doječih materah.
Posledica pomanjkanja je lahko neučinkovita izraba krvnega sladkorja. To samo po sebi verjetno ni vzrok sladkorne bolezni, vendar lahko pri ljudeh, ki so k temu že sicer nagnjeni, pojav bolezni pospeši. Poleg tega se lahko pri posameznikih, ki ne zaužijejo dovolj kroma, pojavijo
- tesnobnost
- poslabšana presnova aminokislin in
- visoke ravni trigliceridov in holesterola.
Hrana naj bo pestra
Dovolj kroma boste dobili z vsakodnevno pestro in zdravo hrano. Med živili, ki vsebujejo veliko kroma, so polnozrnate žitarice, krompir, suhe slive, kikirikijevo maslo, oreški, morski sadeži, meso, jajca, paradižnik, glavnata solata, gobe, kakav, pivski kvas … Prehrana z malo maščob zagotavlja več kroma kot prehrana, bogata z maščobami!
Krom lahko uživate – seveda, če zato obstaja zdravstvena osnova – tudi v obliki prehranskih dopolnil. Krom zaužijte vedno z velikim kozarcem vode, ker boste le tako preprečili želodčne težave. Njegov izkoristek bo večji, če ga zaužijete med obrokom, ki je bogat tudi z vitaminom C. Če hkrati uživate zdravila proti želodčni kislini (antacide), bo vsrkanje kroma zmanjšano.
Še nekaj elementov v sledeh
MANGAN v našem telesu sproži delovanje številnih encimov. Zadostne količine (dva do pet miligramov) na dan ga dobimo s pestro rastlinsko hrano, kot so por, solata, špinača, jagode, ovseni kosmiči, čaj …, manj pa z živili živalskega izvora.
Do pojavov pomanjkanja lahko pride po dolgotrajni parenteralni prehrani. Pomanjkanje mangana lahko povzroči zaostajanje v rasti, okvare skeleta, okrnjene reprodukcijske funkcije, hude nevrološke motnje po rojstvu in okvare v presnovi maščob in ogljikovih hidratov.
Mangan je v velikih količinah strupen, vendar zastrupitve z živili niso znane.
MOLIBDEN. Ker še ni zadostnih podatkov, lahko primeren dnevni vnos le ocenimo in znaša od 50 do 100 mikrogramov. Pri pomanjkanju molibdena je motena presnova aminokislin, ki vsebujejo žveplo in nukleotide, pojavijo se lahko tudi motnje delovanja živčevja. Veliko molibdena vsebujejo stročnice (grah, leča, fižol) in žito. Zadostno količino dobimo s pestro, zdravo vsakodnevno prehrano.
KOBALT je sestavina vitamina B12 in lahko tako vpliva na delovanje cele vrste encimov. Esencialen je le kot sestavina vitamina B12. Vendar pomanjkanja vitamina B12 ni mogoče odpraviti z vnosom kobalta. Zato ni niti mogoče niti potrebno navajati ocenjene vrednosti za primerno zauživanje. Omenimo le, da se po močno povečanem vnosu anorganskega kobalta pri človeku lahko pojavijo okvare srčne mišice.
NIKELJ je prav tako pomembna sestavina in tudi sprožilec delovanja življenjsko pomembnih spojin (beljakovin, hormonov, encimov ali drugih). Dobimo ga v zadostnih količinah s pestro dnevno prehrano. Primeren vnos je med 25 in 30 mikrogramov na dan.
ULTRAMIKROELEMENTI: aluminij, antimon, arzen, barij, bizmut, svinec, bor, brom, kadmij, cezij, germanij, litij, živo srebro, rubidij, silicij, talij, stroncij, titan, volfram. Gre za elemente, za katere so pod preizkusnimi pogoji odkrili pojav pomanjkanja, ne da bi bile znane njihove posebne naloge v telesu. Uživanje teh elementov s hrano po sedanjem stanju spoznanj očitno pokriva potrebe živali (in ljudi), kajti do očitnih pojavov pomanjkanja doslej še ni prišlo.
Še nekaj zdravih receptov
Špinačna rižota z gorgonzolo
Sestavine za 4 osebe:
- 300 g očiščene špinače
- 200 g očiščene mlade koprive
- 60 g masla
- 400 g riža za rižoto
- 140 g na kocke narezane gorgonzole
- sol, poper po okusu
- 2 stroka česna
Priprava: v veliki kozici na zmernem ognju približno 10 minut kuhamo špinačo in mlade koprive, nato odcedimo, ožmemo in dobro zmeljemo v mešalniku.
V veliki globoki ponvi razpustimo dve žlici masla, dodamo riž in ga med mešanjem pražimo tri minut. Postopno dodajamo jušno osnovo ali vodo, dodamo še česen v stroku in kuhamo 15 do 18 minut, da riž popije vso tekočino. Primešamo v mešalniku sesekljano zelenjavo, preostalo maslo ter začinimo. Po vrhu potresemo na kocke narezano gorgonzolo in takoj postrežemo.
Jagodni napitek
Sestavine za 2 osebi:
- 450 do 500 g zrelih rdečih jagod
- 250 ml posnetega mleka
- 100 do 120 ml vaniljevega (ali navadnega) jogurta
- pol žličke zmletega cimeta
- 10 strtih kock ledu
Priprava: štiri manjše jagode prihranimo za okras, ostale zmeljemo v mešalniku. Dodamo še ostale sestavine in maso obdelujemo v mešalniku toliko časa, da napitek postane povsem gladek. Napitek nalijemo v primerno velika kozarca, okrasimo ju s celimi ali narezanimi jagodami in takoj postrežemo.
Mangov napitek
Sestavine za 2 osebi:
- 500 g svežega mangovega mesa
- 100 ml sveže iztisnjenega limetinega soka
- 250 ml posnetega mleka
- 60 g polnomastnega jogurta
- 10 kock ledu
Priprava: očiščeno mangovo meso zmeljemo v mešalniku, dodamo ostale sestavine ter obdelujemo tako dolgo, da dobimo gost, gladek napitek. Nalijemo ga v primerne kozarce in takoj ponudimo.
Svež mango je bogat z vitaminoma A in C! V poletnih mesecih mango lahko zamenjamo s sočnimi sladkimi breskvami in marelicami.
Bananin napitek
Sestavine za 2 osebi:
- 2 veliki zreli banani
- sok 1 limete
- 200 ml posnetega mleka
- 180 ml vaniljevega jogurta
- 60 ml raztopljene čokolade (60 odstotkov kakava)
- 10 strtih kock ledu
Priprava: banani in limetin sok v mešalniku dobro zmešamo, nato dodamo ostale sestavine in mešamo toliko časa, da dobimo gost, gladek napitek, ki ga takoj postrežemo.
arhiv Zdravja
Panda – črno-beli medved je simbol ljubkosti
Na Kitajskem imajo prav posebne medvedke, imenovane panda ki so pravzaprav ogromni medvedi. Njihov črn in bel kožuh je zaščitni znak ljubkosti in verjetno je imelo to veliko pri dejstvu, da so se za ohranitev pande zavzemale številne organizacije, ki so tako precej uspešno popravile njegovo stanje v divjini. Vegetarijanski medvedi, ki so tudi zaščitni znak Kitajske, bodo tako lahko še dolgo delali kozolce skozi gozdove Orienta.
Plašni ljubki rastlinojedi medvedi
Življenje pande je skrivnostno in skriva veliko ugank. Morda tudi v tem tiči razlog, zakaj je panda tako priljubljena tarča raziskovanj in opazovanj ter s tem tudi zapiranja v živalske vrtove. Pravijo mu tudi bambusni medved, saj s svojo ljubko čokato postavo prav rad grizlja bambusove vršičke in si da opraviti z rastlinicami – v popolnem nasprotju z običajnimi medvedi, ki so strah in trepet skoraj vseh živih bitij, vključno s človekom.
Rastlinojedi medved je namreč večino časa miren in prijazen, prav zato je tudi simbol ljubkosti. Vseeno pa so znani tudi napadi na človeka, saj prav to, da jih imajo ljudje za luštkane in crkljive medvedke, pripomore k pogumu ljudi, da se jim približajo, misleč, da jih bo rastlinojedi panda vesel. A pande se v tem primeru počutijo ogrožene in čeprav niso mesojedi, napadejo človeka – ne zaradi lakote, pač pa iz strahu ali zato, ker želijo braniti svoje mladičke, ki jih že tako skotijo zelo poredko. Da bi bolje razumeli njihovo obnašanje in njihovo življenje, ni dovolj vedeti le to, da so črno-beli s črnimi obrobami okrog oči in da živijo na Kitajskem.
Medved panda kot rakun
Morda ne veste, vendar je panda, čeprav ima postavo medveda in tudi spada v družino medvedov, po anatomski zgradbi še najbolj podoben (ogromnemu) rakunu. Lahko bi rekli, da je bele barve, s črnimi lisami na gobčku, ušesih, očeh in vzdolž obeh parov nog. Tako razpored in zgradba njegovega zobovja kot velika postava namigujeta na mesojedo žival, vendar je orjaški panda rastlinojedec, ki se hrani izključno z bambusovimi vršički in mladimi listi. Bambus spada med visoko travo, ki pa jo je težko prežvečiti, zato se je moralo zobovje pande skozi evolucijo spremeniti, sekalci so se mu zaoblili, kočniki pa razširili.
Odrasli zrastejo od 1,2 metra do 1,8 metra, vključno s približno trinajstcentimetrskim repkom. Samice so navadno manjše za kakih petnajst odstotkov, tehtajo pa kar več kot pol manj. Odrasli samec namreč lahko tehta tudi do 160 kilogramov, medtem ko samice tehtajo približno 75‒120. Povprečna teža odraslega pande pa je približno sto kilogramov. V divjini se včasih celo prehranjujejo z drugimi vrstami trave in celo mesom v obliki ptic in glodavcev, kot so podgane in miši. V ujetništvu jim hrano pripravljajo posebej in v njo vnašajo tudi med, jajca, pomaranče, banane, ribe in krompir.
Večni jedec
Orjaški panda živi na zelo majhnem koščku Zemlje. V divjini ga lahko najdete le na Kitajskem, v gorskih gozdovih v osredju dežele, najpogosteje v provincah Sečuan, Shaanxi in Gansu. Njegova priljubljenost ga je potisnila v samo središče kitajskega ponosa in tako se panda, čeprav je že dolgo, dolgo časa edini nacionalni emblem dežele vzhoda zmaj, vztrajno (in precej uspešno) prebija na paleto zaščitnih znakov Kitajske.
Panda, za katerega znanstveniki še danes ne uspejo dovolj učinkovito razložiti, zakaj je tako pisan, ima na tacah palec in pet prstov, da lažje drži v rokah bambus, ki ga gloda kar skozi ves dan. Ker je bambus težko prebavljiv in ima nizko energijsko vrednost, pande pa potrebujejo beljakovinske hrane. Večina bambusa gre skozi njihov prebavni trakt neizkoriščenega in zato mora na začetku glodati vršičke kar 12‒16 ur dnevno, da sploh dobi potrebno energijo.
Plašni medvedi se neradi kažejo ljudem, najbolj aktivni so ob svitu in v prvem mraku, ko se premikajo po gozdovih, ki so skalnati in zaraščeni. Najbolj verjetna razlaga za njihov kožuh je tudi ta, da se z belo in sivo dlako lažje skrijejo med skalami in temnimi sencami gozda, med soteskami in zaraščenimi vintgarji.
Panda in njegovo naravno okolje
V njihovem majhnem naravnem okolju se skriva tudi eden od razlogov za njihovo ogroženost. Ne le da pande živijo na majhnem kosu sveta, to okolje jim zdaj še krčijo. Ker Kitajci pridno sekajo gozdove z juga in vzhoda zaradi naseljevanja in pridobivanja obdelovalnih površin, s tem pando potiskajo v vedno bolj oddaljene gozdove in na vedno manjše področje. V gozdovih se tako skriva trinajst območij, ki so ločeni s prepadi in skalami, tako da se živali med seboj ne mešajo.
V vsakem območju živi približno deset primerkov te vrste, ki se potem nazadnje pari med seboj, kar pa pomeni, da so to spet bratje in sestre. Pande niso preveč uspešni pri razmnoževanju, saj so samice plodne le nekaj dni v letu, po nekaterih podatkih naj bi bil to celo en sam dan. V ujetništvu so se ljudje tako posluževali umetne oploditve, saj so pande izgubili željo po parjenju, ko so izgubili svobodo. Govorilo se je celo o določenih primerih, ko so samcem dajali viagro in tako samicam kot samcem predvajali videe s posnetki pand pri parjenju, da bi spodbudili reprodukcijo.
Razmnoževanje
En mladiček se tako skoti na dve ali celo tri leta in v redkih primerih, ko samica povrže dvojčka, skoraj praviloma enega zavrže in skrbi samo za drugega. Znanstveniki menijo, da je tako zato, ker ne jedo maščobe in zato nimajo dovolj mleka, da bi vzgojile dva. Spolno zrelost dosežejo pri štirih letih in se lahko razmnožujejo celo do dvajsetega leta starosti, kar je načeloma tudi najvišja starost, ki jo dosežejo v divjini (v ujetništvu živijo celo do trideset let). Svoje dete donosijo v približno 3‒5 mesecih in povržejo mladička, ki tehta samo okrog 100 gramov.
Zaradi njihove krhkosti jih matere težko branijo ali skrivajo, saj se rodijo rožnati in brez zob, hranijo pa se tudi do petnajstkrat dnevno; eno hranjenje lahko traja tudi 30 minut. Po dveh ali treh mesecih se začnejo plaziti, pri mami pa se hranijo kar eno leto. Za samostojno življenje so pripravljeni po malo manj kot dveh letih, zato mame pande v tem času tudi ne skotijo novega mladiča. Samice so tudi zelo teritorialne in ne sprejemajo prav dobro drugih samic v svoji bližini. Kot vrsta nimajo težav s samoto in jo pravzaprav izberejo raje kot druženje v dvojicah, kaj šele skupinah.
Zanimivosti o pandah
- Zaradi vpletanja številnih organizacij naj bi zmanjšali hitrost izumiranja te vrste in menda je trenutno na svetu okrog 2000 pand.
- Ali je mladiček samec ali samica je izredno težko ugotoviti, to navadno uspejo dognati šele, ko dopolni štiri leta.
- Mame pande lahko ob skrbi za mladiča cel mesec ostanejo brez hrane in vode.
- Očetje se z otroki ne ukvarjajo in v divjini je zelo možno, da se nikoli niti ne srečajo.
- Pande ne hibernirajo, pač pa se ob mrazu premaknejo na toplejše območje.
- Prav tako ne rjovejo, pač pa spuščajo zvoke, podobne kot koze ali ovce. Trobezljajo, renčijo in puhajo, njihovi zvoki niso preveč grozeči.
