DomovZdravilne rastlineProstata: Katere rastline pomagajo pri težavah?

Prostata: Katere rastline pomagajo pri težavah?

Vsaj 50 odstotkov moških, starejših od 40 let, ima težave ali obolenja, ki lahko vplivajo na prostato. Prostata je moška spolna žleza, ki po obliki in velikosti spominja na seme divjega kostanja. Ob rojstvu tehta nekaj miligramov in miruje, pod vplivom hormonov v puberteti pospešeno raste in pri 20. letih tehta približno 20 gramov. Nato spet miruje do 25. leta, ko pa ponovno začne rasti. Od vsakega posameznika je odvisno, do kakšne ravni hiperplazije oziroma benignega povečanja prostate pride in pri kateri starosti se izrazijo znaki povečanja.

- Oglas -

Benigna hiperplazija prostate

V študijah so pokazali, da se benigna hiperplazija med 31. in 40. letom pojavi pri 8 % moških, med 51. in 60. letom pri 40–50 %, pri starejših od 80 let pa celo pri več kot 80 %. Značilni znaki benigne hiperplazije so počasen tok urina, napenjanje in težko uriniranje, kapljanje po uriniranju, občutek nepopolno izpraznjenega mehurja, uriniranje v presledkih, pogosto uriniranje podnevi in ponoči, inkontinenca ter pekoče bolečine pri uriniranju. Hiperplazijo najverjetneje povzroča več dejavnikov, ki jih povezujemo s staranjem in spremembo hormonov.

Benigna hiperplazija prostate

PSA prostate

Najpomembnejša preiskava je testiranje za prostato specifičnega antigena (PSA), saj nam pokaže na benigne in maligne spremembe. Določanje antigena je pomembno za sam potek razvoja bolezni. S pregledom in preiskavami je mogoče ugotoviti, ali gre za benigno povečanje prostate oziroma sečil ali pa za maligno obolenje prostate, zato je obisk zdravnika (tudi preventiven) zelo pomemben.

Na začetni stopnji so simptomi lahko težje opazni ali pa jih sploh ni. Veliko lahko naredimo že s preventivo, napredovanje bolezni pa lahko tudi upočasnimo, pri obojem pa lahko pomoč poiščemo tudi v naravi. Med najbolj znanimi in učinkovitimi rastlinami, ki lajšajo težave s prostato, so palmeto, kopriva, drobnocvetni vrbovec, črna detelja, buča in divji kostanj.

- Oglas -
Palmeto

Palmeto

Indijanci so ga uporabljali za prekrivanje streh svojih domov in pri urogenitalnih težavah. Pri nas ga poznamo pod imenom žagastolistna palma. Ta, do dveh metrov visoka palma ima zelo odporno koreniko, ki jo ogenj težko uniči, zato lahko že v enem letu ponovno zraste na območjih, ki jih je opustošil ogenj. Učinek palmeta na moško prostato je tako močan, da se ga je prijel vzdevek ‚rastlinski kateter‘.

Plodove nabiramo jeseni in jih uporabljamo za pripravo tinktur. Palmeto vsebuje eterično olje, saponine, čreslovine, flavonoide, maščobne kisline in polisaharide. Alkoholni izvlečki so priporočljivi pri benignem povečanju prostate. Strokovnjaki so ugotovili, da ta rastlina prepreči spreminjanje testosterona v dihidrotestosteron, ki naj bi povzročal razmnoževanje celic in posledično rast žleze prostate. Palmeto tudi spodbuja prebavo in izboljša tek.

Čaj iz korenin kopriv

Kopriva

Njene liste so do 17. stoletja uporabljali za izdelavo tkanine, ki ima podobne lastnosti kot lan. Ko je Nemcem med prvo svetovno vojno zmanjkalo bombaža, so iz te tkanine izdelovali vojaška oblačila.

Kopriva je trajnica, ki zraste do enega metra. Ima plazečo se in razvejano koreniko, iz katere zraste pokončno steblo, nazobčani listi pa so prekriti s pekočimi laski. Semena koprive lahko spomladi posadimo v vlažna, ilovnata tla na sončni ali delno senčni strani. V naravi rastejo po jasah, na neobdelanih tleh, ob zidovih … Kopriva je znana po tem, da nas lahko opeče, poznamo pa kar nekaj zelišč, ki zmanjšajo pekoč in pikajoč občutek na koži. Med bolj znanimi so regrat, veliki trpotec in preslica. Kot hladilno oblogo lahko uporabimo tudi alojo vero.

- Oglas -

Liste koprive nabiramo maja in junija – pred cvetenjem, ko je v njih največ histamina (ta se sprošča ob vnetnem odgovoru) in serotonina (hormona sreče). Uporabimo jih lahko v sokovih, saj vsebujejo veliko železa, vitamina C in B2, kalcij, kalij, fosfor, kremenčevo kislino in antioksidante (fenole in flavonoide), blagodejno pa delujejo tudi pri vnetjih. Korenine so bogate s polisaharidi, aminokislinami, lecitinom in antioksidanti (različne fenolne spojine). Sveže korenine pomagajo pri težavah s prostato in s tem povezanimi težavami z uriniranjem, saj preprečujejo rast tkiva prostate. Koprivo poznamo predvsem po diuretičnem učinku, saj poveča izločanje natrija in sečnine, zaradi česar jo danes uporabljajo ljudje z revmatičnimi in artritičnimi obolenji.

Čaj iz drobnocvetnega vrbovca

Drobnocvetni vrbovec

Je majhna rastlina z drobnimi, bledo rožnatimi cvetovi in dlakavimi suličastimi listi. Najdemo ga v gozdu in na hribovitih tleh. Liste in cvetove nabiramo ob koncu cvetenja v mesecu septembru. Učinkovitost vrbovca pripisujemo čreslovinam in flavonoidom (najpomembnejši je miricitrozid) ter beta-sitosterolu in galni kislini. Znano je, da blaži in umirja vnetja ter uspešno lajša simptome benignega povečanja prostate, saj vpliva na encime, ki imajo pomembno vlogo pri povečanju prostate. Aktivne snovi delujejo protivnetno in protibakterijsko. Uporabljamo ga tudi za lajšanje težav pri sindromu razdražljivega črevesja, diareji, vnetju grla in razjedah v ustih, za pomiritev srbečice kože (npr. ekcemih) … Listi drobnocvetnega vrbovca izboljšajo pretok seča in posledično izboljšajo stanje vnetega sečnega mehurja.

Domači recepti za zdravje prostate

Čaj iz korenin kopriv

Korenino zmeljemo. Pol čajne žličke praha korenin koprive dodamo skodelici mrzle vode, segrejemo do vretja in kuhamo 1 minuto. Spijemo 2–3 skodelice čaja na dan.

Pesto iz kopriv

Sestavine:

  • 200 g blanširanih vršičkov kopriv
  • 2 stroka česna
  • 2 jušni žlici pinjol
  • 2 jušni žlici parmezana
  • olivno olje

Koprive najprej blanširamo, nato pa jih za nekaj minut potopimo v ledeno mrzlo vodo. Na drobno sesekljamo česen in naribamo parmezan. V ponvi popražimo pinjole. Odcejene koprive damo v mešalnik, po okusu dodamo česen, pinjole in olivno olje ter zmešamo v gladek pesto. Za obogaten okus na koncu dodamo še parmezan. Pesto iz kopriv lahko namažemo na kruh, ga dodamo testeninam, rižotam ali solatam iz stročnic (npr. lečni). Nekaj dni ga lahko hranimo v steklenem kozarčku v hladilniku.

Tinktura palmeta

Sestavine:

  • 60 g plodov palmeta
  • 2 dcl 70-odstotnega alkohola
  • 1 dcl destilirane vode

Sesekljane plodove palmeta damo v steklenico, dolijemo alkohol in destilirano vodo. Steklenico tesno zapremo in dobro premešamo. Postavimo jo na toplo mesto, vsak dan večkrat pretresemo, po 10 dneh pa precedimo ter shranimo v suhem, temnem in hladnem prostoru. Uživamo dva- do trikrat na dan pred jedjo, po 10–15 kapljic tinkture v 10 ml vode.

Čaj iz drobnocvetnega vrbovca

Dve čajni žlički drobnocvetnega vrbovca prelijemo s 150 ml vrele vode, premešamo, pokrito pustimo stati 10 minut in nato precedimo. Skodelico sveže pripravljenega čaja pijemo dvakrat dnevno.

- Oglas -

NAJNOVEJŠE