0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & VrtnarjenjeOsnove setve najpogostejših vrtnin

Osnove setve najpogostejših vrtnin

MORDA VAS ZANIMA

Nikakor ne smemo pozabiti, da veliko vrtnin sejemo še vso pomlad in poletje, nekatere pa sejemo komaj jeseni, zato ne bo odveč, če ponovimo nekaj osnovnih podatkov setve nekaterih vrtnin.

- Oglas -

Poznamo več načinov setve, ki so odvisni predvsem od nadaljnje vzgoje vrtnin. Tako lahko seme sejemo povprek, v vrste itd. Lahko sejemo tudi več semen v kupček v vrsti, kar je precej običajen način setve, vendar ni primeren za vse vrtnine ali poljščine. Tako v kupček po nekaj semen sejemo grah, fižol, lahko tudi kumare, če temu prilagodimo tudi način vzgoje. Nikakor pa v isto sadilno jamico ne sadimo več krompirjevih gomoljev naenkrat. Krompir sadimo en gomolj na sadilno jamico, sicer ne bo primernega pridelka, ker bo rastlina imela premalo prostora.

Večje je seme, globlje ga sejemo, ter obratno: manjše je seme, plitveje ga sejemo. Tako bomo seme fižola, graha, soje in podobnih velikosti sejali globlje kot pa seme solatnic ter plitveje kot gomolje krompirja. Poglejmo si nekaj najpogostejših vrtnin, globino in način setve ter gojenja.

Sajenje paradižnika
Korenček – seme sejemo, ko imajo tla nad 7 oC, na globino od 1 do 2 cm, v brazde, ki imajo med seboj 15 cm razmaka ali pa enakomerno po gredi. Seme kali od 10 do 15 dni. Zaradi tako dolgega časa, ki ga seme potrebuje za kaljenje, je velika nevarnost, da se nam kaleče seme in male rastlinice posušijo. Dober vznik zagotovimo z rednim zalivanjem ali zastiranjem tal, s čimer zmanjšamo izgubo vlage iz tal. Optimalne temperature med rastjo so med 16 in 20 oC. Zgodnje korenje redčimo na 7 cm, glavni posevek pa na 4 cm, da dobimo srednje debelo korenje.

- Oglas -

Čebula najbolje uspeva pri temperaturi med 13 in 24 oC. V začetku rasti pa potrebuje nižje temperature. Ustrezajo ji rodovitna, dobro odcedna in srednje rahla tla. Čebule ne sadimo v sveže pognojena tla, ker za dobro rast potrebuje nizko vsebnost dušika. Sejemo jo zgodaj spomladi, od marca naprej pa vse do maja, v plitve jarke, ki so med seboj oddaljeni 30 cm, med posameznim semenom pa naj bo 5 cm prostora. Če pa bomo čebulo redčili, sejemo seme 1 cm narazen. Če hočemo imeti srednje velike čebule, redčimo na 4 cm, za večje pa redčimo na 5‒10 cm. Seme kali od 15 do 20 dni. Čebulček sadimo prav na tako razdaljo kot seme. Vrh čebulčka naj bo tik pod zemljo. Preden ga posadimo, mu porežemo morebitne ostanke starih listov, da preprečimo, da bi ptice čebulčke izpulile.

Grah ‒ od marca do junija je čas tudi za sajenje graha. Ta ne prenaša mraza, godijo mu rodovitna, vlažna vendar dobro odcedna tla. Ko ima zemlja nekje 10 oC, ga sejemo na prostem, pri nižjih temperaturah počasneje kali. Semena posejemo 3 cm globoko v skupinah, da se kasneje rastline med seboj podpirajo. Seme kali od 8 do 10 dni. Posamezna semena naj bodo okrog 7 cm narazen. Lahko pa sejemo vsako seme posebej v tem primeru pa naredimo plitev jarek in semena sejemo 5 cm narazen. Med posameznimi jarki pa naj bo nekje od 60 do 90 cm prostora odvisno od sorte. Višja kot nam bo zrasla rastlina, večja naj bo razdalja med jarki. Še en način sajenja je primeren za grah, in sicer da ga sejemo v dvojni vrsti. Vrste so narazen 23 cm, med semeni pa 1 cm razmaka. Ko rastline zrastejo do te mere, da izraščajo vitice, jim postavimo oporo. To so lahko žične mreže ali plastične mreže ali kar veje grma, ki jih postavimo na obe strani posajenega graha.

Paradižnik ‒ seme kali od 10 do15 dni. Sejemo lahko na stalno mesto in jih kasneje redčimo. V hladnejšem podnebju pa sejemo semena v platoje 2 cm globoko, platoje hranimo v prostoru s temperaturo okrog 15 oC. Na prosto presadimo ali sadimo paradižnik v mesecu maju oziroma ko so nočne temperature nad 7 oC, temperatura tal pa vsaj 10 oC in ko ni več nevarnosti slane. Primerna razdalja za sajenje paradižnika je 80 cm med vrstami in 50 cm v vrsti. Pregosta saditev sadik povzroči višjo rast, saj se rastlina »bori« za svetlobo in zrak.

Špinača ‒ primeren čas setve je v mesecu aprilu (nekje že meseca marca), za jesensko setev pa avgust ali september. Sejemo jo na stalno mesto, 2 cm globoko v vrste, ki so narazen od 20 do 25 cm. Seme kali od 8 do 15 dni, slab vznik je lahko posledica slabe priprave tal, neustreznih vodnih razmer ali slabe kalivosti semen. Za boljši vznik moramo redno zalivati posevek in zastiramo tla. Ustreza ji zmerno topla lega. Optimalne temperature med rastno dobo so med 15 in 18 oC. Pred razvitim 5. listom lahko mlade liste uporabimo za pripravo solat, kasneje pa jo režemo in obiramo liste za kuhanje.

- Oglas -

Paprika ‒ je toplotno zahtevna rastlina, med rastjo potrebuje temperature med 22 in 28 oC. Poznamo več sort, in sicer debeloplodne, paradižnikove paprike, podolgovate s koničastimi plodovi in drobnoplodne s koničastimi plodovi oziroma feferone, ki jih ločimo na sladke in pekoče. Na prosto sejemo ali presajamo sadike maja. Seme kali od 10 do 14 dni, med kalitvijo potrebuje minimalno temperaturo 16 oC. Potrebuje strukturna, zmerno vlažna in dobro gnojena tla s pH od 6 do 6,5. Sadike sejemo na razdaljo 25 x 40 cm oziroma debeloplodne sorte, ki so tudi bolj bujne na 80 x 40 cm. Rast paprik pospešimo s prekrivanjem posevkov s folijami. Da pospešimo razraščanje, pa rastlino vršičkamo, ko je visoka 15 cm. Rastlini pustimo od tri do štiri vršičke, s čimer dobimo grmičasto obliko. Visoke sorte privežemo ob oporo.

Por ‒ za zgodnje in poletno pridelovanje sejemo seme v zavarovanem prostoru od januarja do marca. Za jesensko in zimsko pridelovanje pa ga sejemo na prosto od aprila do maja. V višino zraste do 45 cm, ima značilen okus in je zelo odporen proti nizkim temperaturam. Pozimi ga lahko pustimo na prostem in je konec zime prav dobrodošla porova juha ali kot priloga jedem. Razdalja med rastlinami naj bi bila 40 x 10 cm oziroma okrog 35 rastlin/m2. Seme kali od 15 do 20 dni. Optimalna temperatura med vznikom je 15 oC, med rastno dobo pa med 15 in 18 oC. Por lahko vzgajamo na dva načina: lahko si vzgojimo sadike, ki jih, ko so visoke od 15 do 20 cm, presadimo na prosto. Ko presajamo na prosto, moramo sadike dobro utrditi in jih sadimo v ravne vrste. Če želimo kasneje beliti por, je potrebno sadike saditi v brazde, kjer jih postopoma ogrebemo, da dobimo obeljena in sočna, belo obarvana stebla. Pogostejši način pridelovanja pora pa je, da seme posejemo na prosto nekje aprila in rastline po potrebi redčimo, da dobimo primerno gostoto rastlin, da se lahko rastline lepo razvijajo in debelijo.

Rdeča pesa ‒ najbolje uspeva pri temperaturi 16 oC. Sejemo jo maja, lahko pa tudi junija, temperatura tal mora biti vsaj 7 oC. Seme kali 15 dni. Sejemo na stalno mesto, od 1 do 2 cm globoko v vrste, ki so med seboj 30 cm narazen. Ko imajo rastline od 3 do 4 liste, jo redčimo na primerno razdaljo, ki je nekje od 7 do 10 cm. Če pa želimo imeti gomolje s premerom 2,5 cm, ki jih kar cele lahko vlagamo, sejemo v vrste z razmakom 7 cm in redčimo na 6 cm. Posevek redno okopavamo, s čimer odstranjujemo plevel, vendar moramo to opravljati skrbno, da ne ranimo korenov rdeče pese. Če hočemo imeti rdečo peso vse poletje na voljo, jo sejemo v različnih časovnih terminih, tako da je od 2 do 3 tedne razmaka med eno in drugo setvijo. Prve gomolje lahko pobiramo že 7‒13 tednov po setvi (odvisno od sorte), razen v primeru, če pobiramo nezrele gomolje s premerom 2,5 cm.

Setev na vrtuBuče in bučke ‒ semena pred sajenjem čez noč namočimo, da pospešimo kalitev. Seme kali od 10 do 12 dni. Optimalna temperatura med vznikom je nad 14 oC, med rastno dobo pa so minimalne med 12 in 15 oC. Plodovi bučk se razvijejo tudi pri temperaturi med 8 in 10 oC. Sadilna razdalja je zelo odvisna od bujnosti vrste, sorte in načina gojenja. Okvirna sadilna razdalja je 1 sadika na enem kvadratnem metru, če sadimo sorte brez vrež, plezalke z vrežami pa 2 x 1 m. Redna in dobra oskrba z vodo in redno obiranje plodov (pri podolgovatih plodovih, ko so dolgi med 10 in 20 cm), omogočata dolgo rastno dobo.

Kumare ‒ plazeče kumare zrastejo od 1 do 3 metre. Kumare sejemo na prosto maja, seme kali od 10 do 12 dni. Minimalna temperatura, ki je potrebna za vznik, je 13 oC, najboljše pa uspeva, ko so temperature med 24 in 27 oC. Kumare mraza ne prenesejo, poškodbe nastanejo že pri temperaturi pod 10 oC. Sadike sadimo na razdaljo 50 x 100cm. Najpogostejše bolezni in škodljivci so pepelasta plesen, plesen bučnic, ščitasta uš in pršice. Z gojenjem na črni foliji zmanjšamo zapleveljenost, rastline so manj izpostavljene in manj zbolevajo za plesnijo, plodovi so čisti in pospešimo zorenje. Rast izboljšamo že s samim zastiranjem tal s slamo, listjem, pokošeno travo.

Redkvico lahko pridelujemo na prostem ali v rastlinjaku skoraj vse leto. Na prostem jo sejemo od sredine februarja, pa tja do sredine septembra. Sejemo jo v vrste. Na prostem jo sejemo lahko na dva sistema gojenja: če je na primer medvrstna razdalja 16 cm, naj bi bila razdalja v vrsti 2,5 cm, če pa je medvrstna razdalja 8 cm, je lahko razdalja v vrsti 6 cm. Na enem kvadratnem metru imamo torej v obeh primerih 250 rastlin. Seme kali 15 dni.

Peteršilj ‒ semena sejemo plitvo, pol centimetra globoko, razmik med vrstami naj bo med 15 in 30 cm, v vrstah pa 8‒10 cm. Seme v ugodnih razmerah kali od 16 do 22 dni, v neugodnih razmerah pa celo 40 dni in dlje. Najboljše prirašča, ko je temperatura zraka med 16 in 19 oC. Zgodnejši pridelek pridobimo z gojenjem sadik ali s prekrivanjem posevka z raznimi pokrivali. Po vzniku redčimo na želeno gostoto.

NAJNOVEJŠE