Že naši predniki so vedeli, da brez hrane ni življenja in da ima tisti, ki ima hrano, tudi oblast. Vse se začne s pravimi semeni, ki so bogastvo naroda, dežele, človeštva, pojasnjuje Irena Rotar, dipl. perm. des., iz društva EKOCI, ki skupaj s somišljeniki v gibanju Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen ozavešča o področju samooskrbe in aktivira ljudi, da je posajenih, izmenjanih in ohranjenih čim več avtohtonih in domačih semen. Vsak posameznik se lahko angažira ter deluje pozitivno v lokalnem okolju in širše.
Kako pomembna so semena, se, kot pravi, zavedajo tudi svetovne multinacionalke, ki združujejo semena, narekujejo način pridelave hrane in kujejo dobičke v zaključenem krogotoku odvisnosti od semen, pesticidov, insekticidov in na koncu v farmaciji. Za zdravo hrano se moramo potruditi sami, zato apelirajo na ljudi, da se aktivirajo in se pridružijo izmenjevalnici semen, znanja in dobrin. Ali se Slovenci dovolj zavedamo, kako pomembno je, da sejemo avtohtona, tradicionalna in udomačena semena?
Zdrava hrana nastane iz pravih semen
V časih, ko se trgovinske police še kar šibijo od hrane, uvožene iz različnih delov sveta, se premalokrat zavedamo, da je osnova hrane seme, iz katerega prihajajo pridelki in potem nastanejo izdelki. Kot ugotavlja Rotarjeva, je na srečo čedalje več ozaveščenih ljudi, ki vedo, da je hrana veliko več kot le kemična sestava določenih hranil. Lokalno pridelana hrana je namreč najboljša takrat, »ko vsebuje vitalno energijo, ki nas ohranja, nas navdihuje in daje slast tudi s tistim domačim vonjem, ki smo ga vajeni, saj raste v našem okolju, na katero smo prilagojeni tudi mi«.
Sogovornica je jasna, da za prihodnost potrebujemo zdravo hrano, ki nastane v zdravi zemlji, ki je pridelana na naravi prijazen način iz semen, ki nam že sama pokažejo, ali so zdrava, kar pa lahko ugotovimo na povsem preprost način: »Če zraste rastlina iz semena, ki je sposobno samo reproducirati novo seme, ki ga lahko naslednje leto spet posejemo, in bo zrastla rastlina z enakimi lastnostmi, je to lep pokazatelj, da ima takšna rastlina najboljše reproduktivne lastnosti. Iz tega sklepamo, da ima zmožnost obnavljanja celic tudi hrana, ki zraste iz teh semen in jo potrebujemo za obnovo celic. Ker pa je človek celostno bitje, je pravi holistični pristop v prehrani povezan s sonaravno, lokalno pridelano, okusno in dišečo hrano z vitalnimi lastnostmi, povezano z običaji in tradicijo, ki je ohranjala naš rod na tem ozemlju že stoletja.«
Zakaj avtohtona, tradicionalna, udomačena semena?
Premalokrat se torej zavedamo pomena ohranjanja slovenskih avtohtonih sort, ki so naša kulturna in naravna dediščina, prispevajo k biotski pestrosti in prehranski varnosti, so prilagojene našim pridelovalnim razmeram in so tudi bolj odporne. Primerne so za sonaravno pridelavo, kot dodaja Rotarjeva, so pomembne tudi zaradi značilnega vonja in okusa ter vitalnih lastnosti in dozorelosti plodov: »Avtohtone in tradicionalne, udomačene sorte zelenjave radi gojimo tudi zato, ker so ’hvaležne’, so manj občutljive, primerne tudi za vrtičkarje začetnike in nepogrešljive v ekološkem, biodinamičnem in permakulturnem načinu pridelave hrane.«
Avtohtona semena – narodov zaklad, ki ga je treba ohraniti
Le kdo ne pozna okusne ljubljanske ledenke in ljubljanskega motovilca, ptujskega luka, čebule belokranjke, kranjske repe? Ste vedeli, da lahko tudi na podlagi shranjenega genskega materiala obudijo določeno sorto? Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so to v okviru večletnega dela storili tudi za sorto solate ljubljanska ledenka brez rdečega listnega roba, katere semena konec devetdesetih let prejšnjega stoletja na trgu ni bilo več mogoče kupiti.
Ta sorta pa ni bila edini primer, saj več takšnim sortam grozi, da bodo izgubljene za kmetovanje. Pri obuditvi starih sort ima tako velik pomen genska banka. Za ohranjanje avtohtonih sort sta namreč pomembna varno hranjenje in redno obnavljanje njihovega genskega materiala, v večini primerov je to seme, za kar pa skrbi Slovenska rastlinska genska banka. Najdragocenejši vir v vsaki genski banki pa so prav avtohtone domače sorte.
Kaj so hibridna semena?
Kot pojasni Irena Rotar, se v lepo poslikanih vrečicah največkrat nahajajo hibridna semena, ki zagotavljajo le eno količinsko obilno letino, plodovi pa nimajo reproduktivnih energij: »Semen in pridelanih plodov za ponovne posevke v naslednjem letu ne moremo uporabiti, ker verjetno drugo leto ne bo enakega pridelka. Hibridna semena nastajajo z žlahtnjenjem lastnosti, tako da s križanjem izboljšajo rodnost, povečajo količino pridelka, izboljšujejo lastnosti lepšega videza listov, cvetov ali plodov, povečajo odpornost proti določenim boleznim in škodljivcem, lahko vplivajo tudi na izboljšanje okusa plodov. Hibridna semena, ki so označena z oznako F1, so potomci, ki so nastali z neposrednim križanjem dveh starševskih rastlin, z oznako F2, F2 pa so potomci dveh križancev F1.
Kaj pa gensko spremenjena semena?
Kot izpostavlja Rotarjeva, gensko spremenjena semena v Sloveniji niso dovoljena, a jih po svetu raste že mnogo, predvsem so to koruza, soja, bučke: »So plod znanstvenih raziskav in plod napredka v tehnologiji in biologiji, kjer z genskim inženiringom proizvajalci semen vključijo določene želene gene, tako da so semena bolj odporna proti suši ali pozebi, imajo določen okus, povečajo obilnost pridelka.
Razprava o gensko spremenjenih semenih je vedno bolj aktualna, saj so še neraziskane posledice gensko spremenjenih organizmov na naravo, okolje in dolgoročnih negativnih učinkov na zdravje. Opažamo tudi čedalje več ljudi, ki imajo težave z intoleranco za gluten in beljakovine. Morebitnega negativnega vpliva na okolje in zdravje, ki ga imajo gensko spremenjena semena na okolje, pa s sedanjimi znanji še ni mogoče izničiti.«
Pomembno je, na kakšen način so semena pridelana
Znanja o semenih je vsekakor še premalo. Rotarjeva svetuje, da je pri nakupu semen pozornost treba usmeriti na deklaracijo in se odločiti, katero seme za kateri namen želimo kupiti. Žal na deklaraciji običajno ni podatka o mikrolokaciji pridelave semen za komercialen namen, torej kje je bilo seme, ki je v vrečici, pridelano, in pojavlja se vprašanje, koliko je seme, četudi gre za avtohtone ali domače sorte, še prilagojeno na naše okolje, če bi bilo pridelano v Aziji.
Zaradi nižjih stroškov so namreč, kot opozarja Rotarjeva, semena pridelana zunaj Slovenije, zato je treba preučiti, katera semena kupujemo v tujih trgovskih verigah: »Obstaja nevarnost, da bomo dolgoročno vnesli v svoje okolje veliko tujerodnih sort, njihov učinek pa se pokaže na daljši rok, kot je npr. ambrozija. Prav tako v Sloveniji niso dovoljena gensko spremenjena semena, kar pa ne velja za vse države. A nikdar ne vemo, kaj je kupil v tujih trgovskih verigah sosed, kaj raste na njivi in kateri pesticidi so bili uporabljeni, razen dovoljenih.«
Če želimo slediti smernicam zdrave hrane, je, kot je prepričana Rotarjeva, treba izbrati semena iz biološko-dinamične pridelave ali ekološke pridelave avtohtonih sort, ki so proizvedena v skladu z ekološkimi standardi in ekološkimi smernicami, uporaba kemičnih preparatov in umetnih gnojil pa je prepovedana. Pridelovalci pa so pod zelo strogimi in pogostimi inšpekcijskimi pregledi.
Postopek za pridobitev dovoljenja, da lahko proizvajajo certificirana ekološka semena, traja več let: »Ekološka semena so čedalje bolj priljubljena med vrtičkarji, pri kmetih pa je zavedanje žal manjše, saj je običajno pridelkov manj, a so boljši in kmetje jih lahko dražje prodajo. Trend trga ekološke prehrane in posledično ekoloških semen se v zadnjih letih v Evropi in svetu bliskovito povečuje, upajmo, da bodo tudi slovenski trg in slovenski kmetje ujeli trend, saj je kupovanje ekološke hrane z drugega konca sveta spet vprašljivo početje.«
Zaupati velja pridelovalcem, ki so redno nadzorovani od semena do pridelave z ekološkim in certifikatom Demeter ali se ukvarjajo z drugimi načini sonaravne pridelave hrane in delujejo po načelih trajnostnega kmetijstva in etične ekonomije.
Kmetje – pozor pri nakupu semen
Ali kmetje lahko sejejo svoja semena? »Zanimivo je, da nekateri kmetje vedno znova kupujejo hibridna semena in se potem javno pritožujejo, da drugo leto ni več nekega pridelka kot prvo leto,« razmišlja Rotarjeva in dodaja: »Sestavni del predelave hrane iz hibridne sorte semen, ki jih priporočajo semenske hiše, so umetna gnojila, pesticidi in insekticidi, ki pripomorejo k čim večjim količinam pridelkov na hitro posejanih površinah. Vse to povečuje stroške pridelave, ki vplivajo na ceno hrane in odvisnost kmetov od semen in kemijske industrije.
Kmetje se morajo odločati ali za manjše vhodne stroške in pridelovati sonaravno – z manj pridelka, a bolj kakovostno hrano, ki jo lahko dražje prodajo – ali pa pridelujejo konvencionalno z več vhodnimi stroški. Zakaj? Ko v konvencionalni pridelavi kmetje kupijo vedno znova nova hibridna semena, obdelovanje zemlje poteka z veliko strojne mehanizacije in moderne tehnologije, kar povečuje stroške pridelave hrane. Večji vhodni stroški pa terjajo vedno znova povečanje obsega proizvodnje. Za tak način kmetovanja pa je zaradi geografskih značilnosti Slovenije ali majhnosti slovenskih kmetij primerna le peščica slovenskih pridelovalcev. Seveda se mora vsak kmet zase odločiti, na kakšen način bo v okviru danih možnosti poskrbel za lastno hrano in za trg ter za dolgoročno ekonomiko kmetije.«
Zdrava hrana za lastno varnost in večji družbeni učinek
Kot na koncu poudarja Irena Rotar, bo prehranska varnost v prihodnje še kako pomembna, zato ni odveč apel, da posejte prava semena na vrtove, njive, v naravo, spoznajte kmete, ki pridelujejo sonaravno, in kupujte ekološka živila: »Posadite sadno drevo, podarite grmiček ribeza ali borovnic in ga posadite kot okrasni grm in podarite otroku sadno drevo, ob rojstvu ali ob rojstnem dnevu, da bo rastel skupaj z njim in ga hranil z vitalnimi plodovi odpornih sort sadnega drevja.
Kupujmo lokalno pridelano slovensko superhrano – s tem ohranjamo podeželje, skrbimo za svoje zdravje in pripomoremo k razvoju lastne države za lastna slovenska delovna mesta in delovna mesta naših otrok. S tem ne podpiramo globalizacije, manjšamo okoljski odtis, zmanjšujemo posledice cenene uvožene hrane, ki je velikokrat plod čudnih delovnih pogojev in spornih tehnologij pridelave, ki se odražajo v kakovosti hrane, ki ima posledice za naše zdravje. Aktivirajmo se, saj je propagandni stroj velikih korporacij v desetletjih narekovanja trendov brezmejnega potrošništva, povezanega z nezdravo hrano ter sodobnim slogom življenja, ki je povezan z odpadki in siromašenjem naravnih virov, pripomogel do stanja, v katerem se nahajamo danes.
Ozaveščeni ljudje iščejo rešitve. V pomoč so močna gibanja nevladnih organizacij, ki povezujejo ozaveščene posameznike, napredne strokovnjake, medije in politike v iskanju rešitev in aktivaciji prebivalstva za večjo samooskrbo z zdravo hrano.« Kar sejemo, ne nazadnje tudi žanjemo.
