Nova mednarodna raziskava, objavljena aprila 2025 v prestižni reviji Nature Medicine, prinaša prelomne ugotovitve: nadzor nad visokim krvnim tlakom ne zmanjšuje le tveganja za srčne bolezni, temveč lahko pomembno prispeva tudi k preprečevanju demence. Gre za enega najbolj prepričljivih dokazov doslej o tesni povezavi med zdravjem srca in možganov.
Kaj je pokazala študija?
Raziskava je potekala več let in je zajela več kot 11.000 odraslih oseb iz različnih držav, vključno z ZDA, Mehiko in Tajsko. V okviru študije so sodelujoči prejeli pomoč posebej usposobljenih zdravstvenih delavcev v skupnosti (t. i. “community health workers”), ki so jim pomagali nadzorovati krvni tlak s pomočjo zdravil, prehranskih nasvetov, telesne aktivnosti in rednega spremljanja.
Rezultati so bili presenetljivo pozitivni: tisti, ki so uspeli znižati svoj krvni tlak, so imeli tudi za 15 % manjše tveganje za razvoj demence v primerjavi s tistimi, ki niso prejeli dodatne podpore. Zmanjšala se je tudi pogostost blagih kognitivnih motenj, ki pogosto predstavljajo zgodnji znak prihodnje demence.
Kaj pomeni ta ugotovitev za nas?
Čeprav je že dolgo znano, da je visok krvni tlak (hipertenzija) dejavnik tveganja za številne bolezni, vključno s kapjo, srčnim infarktom in ledvičnimi boleznimi, pa je povezava z demenco do zdaj ostajala nekoliko manj raziskana. Sedaj pa imamo trden znanstveni dokaz, da je tudi zdravje možganov tesno povezano s tem “tihim ubijalcem”.
Po besedah raziskovalcev so ti rezultati še posebej pomembni, ker se demenca po svetu hitro širi – predvsem zaradi staranja prebivalstva. Obenem pa je visok krvni tlak mogoče uspešno nadzorovati in zdraviti, kar odpira ogromne možnosti za preventivo.
Vloga zdravstvenih delavcev v skupnosti
Posebna vrednost te študije je tudi v tem, da je pokazala učinkovitost modela zdravstvene podpore, ki ni odvisen zgolj od zdravnikov in bolnišnic. Zdravstveni delavci v skupnosti so igrali ključno vlogo – obiskovali so udeležence na domu, jim pomagali pri jemanju zdravil, jih izobraževali o pomenu zdravega življenjskega sloga in jih motivirali za spremembe.
To pomeni, da bi lahko tudi države z omejenimi zdravstvenimi viri ali oddaljenimi skupnostmi uspešno uvedle podoben pristop. Takšen model je lahko tudi pri nas v Sloveniji odličen primer, kako okrepiti preventivo in izboljšati zdravje ljudi na lokalni ravni.
Kako lahko sami zmanjšamo tveganje?
Znižanje krvnega tlaka ni nujno povezano le z zdravili – pogosto lahko veliko naredimo že z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju:
- Zdrava prehrana: uživanje več sadja, zelenjave, polnozrnatih živil in manj soli.
- Redna telesna aktivnost: že 30 minut hoje na dan lahko naredi veliko razliko.
- Zmanjšanje stresa: tehnike sproščanja, kot so meditacija, joga ali čuječnost.
- Omejitev alkohola in opustitev kajenja: oba dejavnika pomembno vplivata na krvni tlak.
- Redno merjenje krvnega tlaka: da spremembe opazimo pravočasno.
Zakaj je pomembno ukrepati že v srednjih letih?
Ena izmed pomembnih ugotovitev študije je, da je treba s skrbjo za krvni tlak začeti že v srednjih letih – ko se morda še ne zavedamo tveganja za demenco. Visok krvni tlak namreč lahko dolgo časa ne povzroča nobenih simptomov, a v ozadju že škoduje ožilju v možganih in povečuje tveganje za kognitivni upad v poznejših letih.
To pomeni, da je preventivno delovanje ključ – ne čakajmo, da se težave pojavijo, temveč ukrepajmo zdaj.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Raziskovalci si želijo, da bi njihove ugotovitve vplivale na spremembo smernic javnega zdravja. Priporočajo, da bi programi za nadzor krvnega tlaka postali bolj dostopni in da bi se vključila tudi širša podpora skupnosti. Obenem si prizadevajo za nadaljnje raziskave, s katerimi bi še bolj razumeli povezavo med zdravjem žilja in delovanjem možganov.
