Mikroorganizmi, ki živijo v našem okolju, največkrat niso nevarni in z njimi sobivamo. Lahko pa nam povzročajo tudi različna prehladna, gripozna obolenja, diareje … Proti mikrobom se najlažje borimo z zdravim načinom življenja, torej z zdravo prehrano, gibanjem na zraku, v naravi, s čimer našemu organizmu zagotovimo dobro fizično kondicijo in psihično zdravje. A vendar nam pri lajšanju težav, povezanih z mikrobi, pomagajo rastline, ki so dobro preučene in učinkovite.
Najboljše rastline za imunski sistem
Za krepitev imunskega sistema poznamo več rastlin: ameriški slamnik, kapucinka, rožni koren, japonski dresnik, ginseng, bela omela, šipek … To je skupina rastlin, ki delujejo na imunski sistem, poleg tega pa tudi na naše psihofizične sposobnosti.
Kapucinka izvira iz Andov in so jo v 17. stoletju prinesli iz Južne Amerike v Evropo, kjer jim je najprej služila za okrasno rastlino v samostanskih vrtovih. Cenili pa so jo tudi Indijanci, ki so jo uporabljali predvsem za razkuževanje gnojnih ran, sveže liste pa so uživali pri kašlju in boleznih dihal. V 20. stoletju je kapucinka kot ena izmed sestavin dodana različnim pripravkom, in sicer zaradi antiseptičnega, antibiotičnega in protiglivičnega delovanja. Vsebuje tudi vitamin C, smole, pektin, tanine in različne hidrate. Uporabljajo jo, ker pospešuje celjenje ran in zaradi antiseptičnega delovanja.
Učinkuje tudi na dihala, saj olajša izkašljevanje sluzi, pomirja dražeč kašelj in pomaga pri gripoznih obolenjih. Listi kapucinke vsebujejo gorčične glikozide, iz katerih z razgradnjo nastane benzilgorčično olje, ki ima antibiotično delovanje, in tako se s kapucinko uspešno borimo proti bakterijam in razmnoževanjem le-teh. Znana pa je predvsem po krepitvi imunskega sistema (ojača odpornost organizma) in prav tako čisti kri. Velikokrat jo uporabljamo kot preventivno sredstvo proti prehladu.
Kapucinkin sok
Svežo rastlino zmeljemo in stisnemo, da dobimo sok. Uživamo 1-krat do 2-krat na dan po 2 žlici soka. S sokom krepimo odpornost organizma.
Kapucinkina solata
Potrebujemo:
- 40–50 g svežih listov kapucinke
- 1 žlica olivnega olja
- 1 žlica limoninega soka
- sol in poper
Priprava in uživanje:
Zdrobljene liste kapucinke začinimo s soljo in poprom, dodamo olivno olje in limonin sok. Solato uživamo 1–2-krat dnevno.
Ameriški slamnik in Bela omela
Ameriški slamnik je dobil latinsko ime po gršem izrazu za ježa, saj osrednji del cveta zelo spominja nanj. Ameriški slamnik zaradi svoje sestave ugodno deluje na krepitev organizma, saj vsebuje fenolne spojine, ki delujejo kot antioksidanti, alkilamide in polisaharide, ki so med najbolj raziskanimi snovmi in spodbujajo aktivnost naših belih krvnih celic. Ameriški slamnik ima blago antibiotično delovanje, zato ga dodajamo različnim čajnim mešanicam, kot je čaj iz ameriškega slamnika.
Bela omela prav tako okrepi imunski sistem. Pospešuje cirkulacijo krvi, krepi krvne žile, preprečuje neelastičnost žil, širi krvne žile in na ta način zmanjša previsok krvi tlak ter pomaga proti aterosklerozi. Izboljša storilnost in deluje na dobro počutje, saj spodbuja proizvodnjo hormona sreče (beta-endorfina). Vpliva na tegobe današnjega sveta, kot so stres, nervoza, razdražljivost, nemir in depresija.
Pri jemanju bele omele velja opozorilo, da se pripravkov ne jemlje dolgo časa in se jih uživa samo v priporočenih količinah, le tako ne bo prišlo do stranskih učinkov. Strupene so predvsem jagode (plodovi) bele omele, ki povzročajo želodčne težave. V času nosečnosti in dojenja naj se pripravki iz bele omele ne bi uporabljali. Januarja odrežemo belo omelo z drevesa in posušimo. Čez leto kuhamo čaj, ki ga pripravimo tako, da damo v vrelo vodo posušene liste bele omele.
Tinktura bele omele
Potrebujemo: 60 g bele omele, 2 dl 70-% alkohola, 1 dl destilirane vode. Sesekljano suho belo omelo damo v steklenico in dodamo alkohol ter destilirano vodo. Steklenico dobro zapremo in fino pretresemo. Ko odstoji 10 dni na toplem mestu, vsak dan večkrat pretresemo, po 10 dneh precedimo ter shranimo v suhem in temnem, hladnem prostoru. Uživamo 2–3-krat na dan po 30–40 kapljic tinkture v malo vode, pred jedjo.
Prašek bele omele
Dobro posušene in zdrobljene liste bele omele moramo zmleti v droben prah, nato uživamo 2–3-krat na dan za noževo konico praška, pomešanega z vodo ali mlekom.
Med z belo omelo
Potrebujemo: 3 žlice praška bele omele in 1 kg kakovostnega medu. Prašek po zgoraj navedeni recepturi umešamo v med in uživamo mešanico 2x na dan po 1 žlico medu z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec ali zvečer pred spanjem.
Vsestranski šipek
Šipek so priporočali že v srednjem veku pri pljučnih in drugih nalezljivih obolenjih. Velike količine vitamina C so vplivale na hitrejše okrevanje in izboljšale odpornost proti novim okužbam. Šipek deluje blago diuretično, saj pospešuje odvajanje vode. Je pomemben vir vitamina C. Zaradi le-tega šipkov čaj krepi imunski sistem, s tem pa se krepi odpornost telesa proti prehladu in gripi.
Med vsemi gozdnimi plodovi vsebuje največ vitamina C, a z meseci, ki se oddaljujejo od časa obiranja, se količina vitamina C zmanjšuje, pa vendarle proti koncu leta še četrtina vitamina C obstane. Šipkovi plodovi vsebujejo še vitamin B1, ki zvišuje koncentracijo, proti stresu dobro deluje vitamin B2, vitamin E pa deluje kot antioksidant.
Čajna mešanica za imunski sistem
Potrebujemo:
- 25 g šipka
- 25 g lipovih cvetov
- 15 g pomarančne lupinice
- 15 g bezgovih cvetov
Vse sestavine zmešamo in prelijemo z vrelo vodo (zvrhano žlico za ¼ vode). Pustimo stati pokrito 10 minut. Odcedimo in osladimo. 2–3-krat dnevno pijemo vroč čaj. Čaj iz posušenega šipka okrepi imunski sistem in vsebuje veliko vitamina C. Redči tudi sluz in sprošča krče.
Japonski dresnik pa so kot lepo okrasno rastlino v Evropo prinesli iz Azije, kjer ima status božanstva v tradicionalni medicini. Sicer pa japonski dresnik velja za močno rastlino, tako v smislu dolgotrajnega iztrebljanja kot seveda zaradi učinkovite moči rastline pri številnih zdravstvenih težavah. Japonski dresnik velja za pravi vir energije, vsebuje vitamina A in C, kalij, mangan, cink in številne fenolne spojine, ki delujejo kot antioksidanti.
Uporabimo ga lahko za zniževanje holesterola, zaviranje staranja, delovanje proti kronični utrujenosti, zniževanje pritiska, za krepitev imunskega sistema … To užitno rastlino z veliko vsebnostjo antioksidantov in okusom po rabarbari je možno uporabiti kot divjo hrano (najboljša je z umešanimi jajci). V prehrani so uporabni le mladi poganjki do višine 20 centimetrov. Ostali deli imajo veliko oksalne kisline in so zelo vlaknati, zato bi jih lahko uporabljali za gradnjo, izolacijo, oblikovanje ali za oblačila, saj so podobni bambusu, konoplji in lanu.
Mlade poganjke dresnika uživamo kot beluše, lahko pa v receptih nadomesti rabarbaro, saj ima rahlo kiselkast okus. V Aziji pa uporabljajo korenike dresnika za pripravo čaja Itadori, ki po prevodu iz japonskega jezika pomeni dobro počutje.
Kompot z jabolki in japonskim dresnikom
Šest jabolk operemo, olupimo in jim odstranimo peščišča in peclje. Narežemo jih na krhlje, stresemo v posodo in prelijemo z limoninim sokom. Mlade poganjke dresnika narežemo na manjše koščke in jih dodamo zraven jabolk. Dodamo 100 g sladkorja, cimetovo palčko, klinčke in limonino lupinico, nekaj koščkov pomaranče ter vse skupaj zalijemo z vodo (1l). Vsebino na zmernem ognju počasi zavremo. Temperaturo znižamo in pustimo, da se kompot kuha 10 minut. Ko je kompot pripravljen, počakamo, da se malo ohladi.
Šipek so priporočali že v srednjem veku pri pljučnih in drugih nalezljivih obolenjih. Velike količine vitamina C so vplivale na hitrejše okrevanje in izboljšale odpornost proti novim okužbam. Kasneje so ga uporabljali kot blago odvajalno sredstvo.
Nabiramo zrele, rdeče plodove šipka in jih posušimo. Uporabljamo meso ploda in semen. Plodove pred sušenjem razrežemo, očistimo jih semen in dobro operemo, da odstranimo belkaste laske, ki ovijajo semena. Posušeni plodovi imajo prijeten aromatičen vonj po sadju in kiselkast okus. Semena rumene barve so brez vonja in okusa. Pred uporabo jih vedno stremo. Šipek raste v živih mejah, ob gozdnih robovih in na suhih, sončnih travnikih po vsej Sloveniji.
Deluje blago diuretično, saj pospešuje odvajanje vode. Je pomemben vir vitamina C. Zaradi le-tega šipkov čaj krepi imunski sistem, s tem pa se krepi odpornost telesa proti prehladu in gripi. Med vsemi gozdnimi plodovi vsebuje največ vitamina C, a z meseci, ki se oddaljujejo od časa obiranja, se količina vitamina C zmanjšuje, pa vendarle proti koncu leta še četrtina vitamina C obstane. Šipkovi plodovi vsebujejo še vitamin B1, ki zvišuje koncentracijo, proti stresu dobro deluje vitamin B2, vitamin E pa deluje kot antioksidant.
Sadni eliksir
Potrebujemo:
- 10 g šipka
- 10 g posušenih borovnic
- 10 g semen kreše
- 20 g omanove korenine
- 1 l suhega belega vina
Sadje in semena kreše 5 min kuhamo v belem vinu. Odcedimo, dodamo omanovo korenino, ki topi sluz, blaži kašelj in sprošča krče. Tako pripravljeno zmes pustimo stati en dan. Odcedimo in natočimo v temne steklenice. 3-krat dnevno vzamemo po eno žličko pripravka in tako ponavljamo 3 tedne.