Prijava
Bučke in buče so poleti zelo priljubljena hrana, poznamo pa jih kar nekaj različnih vrst. Tiste oranžne rastejo in zorijo pozneje kot te ljubke, podolgovate zelene bučke, ki – verjeli ali ne – izvirajo iz orjaških buč, ki so doma v Južni Ameriki, Mehiki in Zahodni Indiji. Bučke kulinarično obravnavamo kot zelenjavo, pa so bučke botanično gledano nedozorelo sadje, saj so pravzaprav otekli jajčniki bučkinega cveta. In to niti približno niso vse skrivnosti, ki jih skrivajo!
V dolžino lahko zrastejo tudi do enega metra in so lahko temno ali pa svetlo zelene. V Mehiki za juhe uporabljajo cvet bučke. Rastlina ima namreč moški in ženski cvet in oba sta užitna. Cvetove lahko jemo na približno enake načine kot plodove, lahko jih cvremo, popečemo, kuhamo itd. Pred tem moškemu cvetu odstranimo prašnike, ženskemu pa pestič.
Bučke so vsestransko uporabne
Najpogosteje jih uporabljamo za kulinarične recepte v času, ko ne presežejo dvajsetih centimetrov v dolžino, saj so tedaj semena še vedno mehka in nedozorela. Najbolj okusne so tiste, ki ne presežejo te velikosti, saj so v tem primeru najbolj sveže in se jih navadno tudi še drži svež cvet. Čeprav so podobne kumaram, jih po navadi ne serviramo surovih, saj so veliko boljše, če so kuhane ali pečene. Iz njih lahko ustvarite popečene bučke, nadevane bučke, pečene na žaru, kuhane, ocvrte, polnjene, pečene, iz njih naredite juho iz bučk ali celo spečete bučni kruh. Uporabite jih lahko za omake, pite ali jih celo zapečete na pici. Lupljenje ni potrebno in zaradi njihove teksture jih lahko zelo hitro popečete in »skuhate« samo na olju, po želji pa dodate nekaj začimb in priloga je pripravljena.
Ko jih enkrat odtrgate, ne bodo dolgo sveže, navadno kak teden dni, če jih pospravite v hladilnik, pa malo manj. V tem primeru kaj hitro izgubijo trdnost in se na zunanjem delu zmehčajo, še posebej, ko jih iz hladilnika postavite na sobno temperaturo. Vseeno so med najbolj priljubljeno zelenjavo, saj so najbolj prilagodljive za pripravo. Izberite raje tiste, ki so že malce upognjene, in če imajo še kakšno belo ali svetlejšo liso, je to nesporen dokaz, da so rastle na prostem. Če jih boste shranjevali z drugo zelenjavo, bodite previdni, saj tako utegnejo hitreje začeti gniti.
Vsebujejo antioksidante
Šele pred kratkim so raziskovalne študije dokazale, kako lahko čudovite so bučke, ko gre za ključne antioksidante – karotenoide. Prav tako so polne luteina, zeaksantina ter beta kriptoksantina (trije ključni karotenoidi za zdravje). Seveda pri antioksidantih ne bi najprej pomislili na bučke in morda res nimajo tistih najbolje poznanih antioksidantov (kot je beta karoten), a to ne pomeni, da tisti, ki jih vsebujejo, niso pomembni. Olupek in koža bučk sta še posebej bogata z antioksidanti, zato vam priporočamo, da jih ne lupite, hkrati pa ravno zato nakupujte najbolj ekološko vzgajane ali jih celo vzgajajte sami!
Namesto, da jih pogrejete v mikrovalovni pečici ali pa zavrete, jih pripravite s pomočjo pare, saj je to najboljši način. Celo zamrznjene bučke ohranijo več antioksidantov, če jih pripravljate nad paro, kot pa če jih kuhate. Približno 85‒90 odstotkov vseh kalorij v bučah (kot skupini) prihaja iz ogljikovih hidratov in približno polovica teh ogljikovih hidratov je škrob. A ta sestava ima malo kalorij in hkrati ščiti pred sladkorno boleznijo ter ureja nivo inzulina.
Protivnetno delovanje bučk
Ne le pri sladkornih težavah, pomagajo tudi pri vnetjih. Vsebujejo namreč protivnetne karotenoide in polisaharide; več raziskav kaže, da pomagajo pri boleznih srca in ožilja ter celo prebavnega trakta, še najbolj pri razjedi na želodcu in dvanajstniku. Semena in olja, pridobljena iz njih, imajo tudi dolgo zgodovino glede uporabe v ljudskem zdravilstvu. Ni presenetljivo, da izjemne pomagajo pri protimikrobni zaščiti, posušena bučna semena pa še danes uporabljajo za zdravljenje proti trakulji in podobnim zajedavcem. Koristijo tudi proti težavam s prostato. Kombinacija antioksidantov in protivnetnih sestavin pa seveda pomaga pri boju proti raku, vendar dokazila za to še čakamo.
Z njimi ravnajte previdno, ko jih skrbno izberete v trgovini, saj bi že najmanjša luknjica lahko pospešila njen propad. Zavedajte se tudi, da vsebujejo veliko oksalatov in zato niso priporočljive za ljudi, ki imajo težave z ledvicami ali žolčnikom. Oksalati se namreč lahko poigrajo z marsičem, tudi z absorpcijo kalcija. Podatki za te težave so sicer zelo majhni, a vseeno previdnost ne bo odveč, panika pa ni potrebna. Namesto tega raje uživajte v slastnih sadežih, ki so videti kot zelenjava!
Kaj najdemo v bučkah?
- vitamin C
- molibden
- vitamine B1, B2, B3, B6
- mangan
- kalij
- magnezij
- fosfor
- omega 3 maščobe
- zelo malo kalorij
Kruh z bučkami
- 400 gramov moke (priporočamo polnozrnato, lahko dodate tudi semena)
- pecilni prašek
- svež rožmarin (nasekljan)
- 2 jajci
- 70 gramov stopljenega masla
- malo oljčnega olja
- malo soli
- agavin sirup po okusu
- malo limonine lupine
- naribane bučke
Količino bučk dodajte po želji, odvisno kako močen okus po bučkah želite. Zmešajte suhe sestavine (moko, prašek, sol in rožmarin), posebej pa umešajte jajca in jim dodajte agavin sirup. Nato dolijte oljčno olje, maslo, bučke in limonino lupino. Počasi vmešajte suhe in mokre sestavine in zelo dobro premešajte. Na koncu naredite štruco (ali dve, odvisno od velikosti namaščenega pekača) in jo položite v pekač. Pecite 45 minut v prej ogreti pečici na 180 stopinj.
Špageti z bučkami
- špageti
- čebula
- oljčno olje
- sol, poper
- parmezan
- koriander, bazilika, timijan
- bučke
- zelen čili
Špagete skuhajte kot običajno, potem pa prepražite malo nasekljane čebule in dodajte bučke. Najlepše je to, da jih lahko nasekljate na konce, narežete na tanke rezine, kolobarčke ali kar koli drugega. Posujte jih s poprom in soljo ter z zelišči in jim dodajte nasekljan zelen čili. Lahko jih pustite suhe in jih pokapate le še z oljčnim oljem ali jim dodate žličko kisle smetane ali pa jih na koncu posujete s parmezanom ali ne. Preprosto, mar ne?
Namig za nenajavljene goste
Narežite bučke na kolobarčke in jih popecite, nato jih uporabite kot kruhke: nanje naložite sesekljane (ali na soncu posušene) paradižnike in jih okrasite z mocarelo, feta ali kozjim sirom.
Kaj pa pravite na malo mediteranskega pridiha? Bučke so odlična priloga in nas rešijo iz zagate tudi, kadar vsega ostalega zmanjka. Kako slastni so ocvrti kolobarji bučk, začinjeni z baziliko ali drobnjakom! Pripravimo si kozarce različnih velikosti, saj bomo včasih potrebovali malo, drugič pa nekaj več sončne zelenjave.
