Polži na vrtu: Kako se znebiti polžev in zaščititi pridelke

V lanski vrtnarski sezoni je veliko vrtnarjev po različnih krajih Slovenije imelo težave s polži na vrtu. Težave s prerazmnožitvijo polžev so bile nekje tako velike, da so se, žal, mnogi vrtnarji odločili opustiti vrtove.

Polži na vrtu

Polži na vrtu so lahko prava nadloga

Priznam, da težav s polži na vrtu ni enostavno rešiti, vsekakor pa ne gre z enim samim ukrepom oziroma enostavno z enkratnim ukrepanjem. Potrebni so vztrajnost, potrpežljivost, prilagodljivost in kombiniranje ukrepov. Vse, ki ste se uspešno ali neuspešno borili s polži, spodbujam, da ne obupate. Res, da lahko letos pričakujemo, da bo polžev, če bo le malo vlažno leto, veliko, saj so v lanskem letu polži, ki so čez in čez lezli po vrtu, pridno in množično odlagali jajčeca.

Kjer ste imeli zastirke (slamo, travo, papir …) med vrtninami, jo še pred koncem zime razgrnite, obrnite, rahlo »prekopljite«, da vsaj nekaj odloženih jajčec spravite na površje, kjer bodo dostopna za lačne ptice in druge živali, ki si jih bodo privoščile.

Prilagodite svoj vrt

Prilagodite se, polži na vrtu se ne bodo! Svoj vrt vi najbolje poznate. Sejte vrtnine, ki jih polži nimajo najraje, to so sladka koruza, rdeče zelje, luštrek, ingver, buče, sončnice, rožmarin, meta, grah, boreč in kumare. Za omenjene rastline velja, da jih nimajo najraje, je pa res, da se jih tudi lotijo, če so lačni. Ob robove gredic sejte rastline, ki jih odvračajo polže, to so bela gorjušica, kapucinke, vrtni ognjič, čebula, česen, peteršilj, žajbelj in timijan.

Rastoče rastline zaščitite z varovalnim ovojem, ki ga lahko naredite iz odsluženih plastenk. Ta način je bolj primeren za zaščito posameznih rastlin (majhne rastline buč, kumar, paradižnikov, jajčevca …). Plastenki odrežemo dno in vrat, preostali del prerežemo po dolžini, da lahko ovoj poljubno razpremo in namestimo okrog rastoče rastline, tako da porinemo nekaj centimetrov v zemljo, večji del ovoja pa gleda nad zemljo.

Rastline ki odganjajo polže

Rastline, ki odganjajo polže

Ob robovih gredic in na gredice polagamo sveže vejice bezga, preslice, vratiča, rmana in gozdne praproti, ki polžem smrdijo, vmes pa sejemo tiste vrtnine, ki jih imajo za posladke, pa še to čim bolj zmešano, da jim otežimo pojedino.

Zbirajte jajčne lupine in kavno usedlino

Začnite zbirati jajčne lupine in usedlino, ki ostane pri kuhanju kave. Jajčne lupine zdrobimo in nasujemo (v čim bolj debeli plasti in čim bolj široko) okrog vrtnin. Zdrobljene jajčne lupine so ostre in zato polži na vrtu ne marajo laziti čeznje. Kavna usedlina jim je tudi neprijetna predvsem zaradi vonja, večinoma pa menda zaradi vsebine kofeina, ki preide skozi njihovo kožo, ko lezejo čez, in se potem ne počutijo dobro. Med kurilno sezono si shranite tudi nekaj lesnega pepela. Če ne kurite na drva, pa gotovo koga poznate, ki to počne, in vam bo rade volje odstopil nekaj lesnega pepela. Tega boste spomladi lahko trosili okrog gredic in po gredici. Lesni pepel načne sluzasti ovoj polža, kar jim ne ustreza, je pa lesni pepel v neki meri tudi odlično gnojilo za vrt, tako da tudi vrtu ne bomo škodovali, če bomo le zmerni. Žagovina je tudi eden izmed materialov, ki polžem ne ustreza, in polži ne marajo laziti čezenj, vendar mora biti žagovina vedno sveže nasuta, še posebej, če jo zmoči dež, moramo nasuti suho.

PREBERITE TUDI:  Čaj odganja škodljivce in spodbuja rast

Preberite tudi: Jajčne lupine so uporabne na vrtu, v kuhinji in kopalnici

Polži na vrtu se bodo premikali težje, če jim postavite ovire

Prehod na gredice jim je najbolje preprečiti oziroma vsaj otežiti. Ena izmed možnosti je, da okrog gredice ali okrog posamezne rastline napeljemo bakreno žico, to jih medna trese, kar jim ni všeč in gredo raje stran. Seveda moramo paziti, da žice ne napeljemo previsoko, naj se čim bolj prilega površini zemlje. Iz žice lahko naredimo tudi lep okras vrta in se tako bolj zlije v sam videz vrta, tako da žico poljubno zvijemo v različne oblike. Grede lahko obdamo tudi na druge načine. Lahko so to različno visoke pločevinaste prepreke, ki so na vrhu ukrivljene navzven, da dobimo kot narobe obrnjeno črko L. Tako zelo otežimo prehod polžem na gredico, sicer pa pazimo, da kovino dovolj globoko v zemljo tudi porinemo, sicer gredo polži na vrtu pod zemljo na gredico. Pločevinaste stene okrog gredice bodo otežile pot polžem (pot bo daljša pa tudi nevarnejša), saj bo sonce pločevino segrelo in bo suha, kar pa polžem prav nič ne ustreza.

jajčne lupine so ovira za polže na vrtu

Ob vsem delu in načrtovanju vrta, ki bo služil nam in ne toliko polžem, pa ne pozabimo tudi na druge bolezni in škodljivce ter kolobar, dobre in slabe sosede.

Koristno branje: Kolobarjenje – načrtovano sajenje in sejanje

Koristne rastline v vrtu

Med gredami  pustimo prostor še za koristne rastline v vrtu, ki nam lahko pomagajo zmanjšati napade drugih škodljivcev in bolezni. Česen deluje bakteriostatično in fungicidno ter odganja miši, zato ga v manjših skupinicah posadimo po vsem vrtu, tudi po okrasnem. Pazimo samo, da ga ne posadimo zraven graha, fižola in zelja, saj je tem slab sosed. Korenine špinače ugodno vplivajo na tla, sam vonj špinače pa odganja škodljivce, med njimi tudi bolhače. Spodbuja rast vseh vrtnin. Boreč varuje kapusnice in odvrača polže. Koperc vpliva na boljšo kalivost semen. Sivka odvrača mravlje in uši. Drobnjak preprečuje širjenje in razvoj pepelastim plesnim. Timijan odganja polže in uši. Vse omenjene je priporočljivo sejati/saditi po vsem vrtu. Proti voluharju sadimo/sejemo česen, cesarski tulipan, bob, zeleno, mleček in medeno deteljo. Po vsem vrtu naj v manjših skupinah rastejo tudi žametnica, ognjič in kapucinka.

PREBERITE TUDI:  Sreča je zelene barve

Upoštevajmo tudi dobre in slabe sosede, saj tako omogočimo boljšo rast. S tem imamo v mislih to, da skupaj (eno zraven druge) posadimo ali posejemo samo tiste vrtnine, ki se medsebojno prenašajo. Ob tem pa pazimo tudi, da vsako prazno mesto na gredi takoj zasadimo ali zasejemo z drugo rastlino (vrtnino, cvetlico, posebne mešanice za zeleno gnojenje …).

Pravilno vrstenje vrtnin pomaga ohranjati rodovitnost tal ali jo izboljša, preprečuje širjenje bolezni, škodljivcev in plevelov. Vrt razdelimo na poljine oziroma dele, nekatere pognojimo s hlevskim gnojem, nekatere pa ne, saj vse vrtnine ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem.

V prvem delu, ki smo ga obilno pognojili s hlevskim gnojem, pridelujemo zelenjadnice, kot so: zelje, cvetača, ohrovt, listnati ohrovt, plodovke, kot so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče, bučke, melone in lubenice, od korenovk zeleno in pastinak, od stročnic pa samo visok stročji fižol, zgodnji krompir ter por.

V drugem delu, ki pa smo ga prejšnje leto pognojili s hlevskim gnojem, pridelujemo zelenjadnice, ki pa ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. To so korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa, redkev, kolerabica, blitva, špinača, solatnice in čebulnice.

Na tretji poljini oziroma na tretjem delu pa pridelujemo bob, grah, fižol, lečo, čičeriko, čebulo in česen.

Za zdrav in rodoviten vrt se je treba potruditi!