Pepelasta plesen, znana tudi kot pepelovka, je ena najpogostejših bolezni, ki lahko prizadene vrtne rastline. Pojavlja se v obliki bele, prašnate prevleke na listih, steblih in plodovih rastlin. Da bi preprečili širjenje te nadloge in zaščitili svoj vrt, je pomembno razumeti vzroke, simptome in učinkovite metode zatiranja.
Ključni poudarki:
Pepelasta plesen je glivična bolezen, ki se kaže kot bela, prašnata prevleka na listih, steblih in plodovih rastlin.
Najpogosteje se pojavlja v toplih in vlažnih razmerah ter se hitro širi med rastlinami.
Prvi znaki vključujejo bele lise na zgornji strani listov, ki se sčasoma povečujejo in lahko pokrijejo celoten list.
Preventivni ukrepi vključujejo izbor odpornih sort, pravilno sajenje z ustreznimi razmiki ter nadzor vlažnosti s kapljičnim namakanjem.
Za zatiranje pepelaste plesni se lahko uporabijo naravne metode, kot sta škropljenje s sodo bikarbono ali neemovim oljem, ter kemična sredstva, kot so fungicidi.
Kaj je pepelasta plesen?
Pepelasta plesen je glivična bolezen, ki jo povzročajo glive iz družine Erysiphaceae. Te glive so paraziti, ki se hranijo s sokom rastlin in s tem oslabijo gostiteljsko rastlino. Najpogosteje se pojavlja v toplih in vlažnih razmerah, kjer se lahko hitro razširi.
Znaki pepelaste plesni na rastlinah
Prvi znaki pepelaste plesni so bele, prašnate lise na zgornji strani listov. Sčasoma se te lise povečujejo in lahko pokrijejo celoten list, steblo ali celo plodove. Rastline, prizadete s pepelasto plesnijo, imajo lahko upočasnjeno rast, rumenenje listov in zmanjšan pridelek.
Znaki v različnih fazah okužbe:
Začetna faza: Pojavijo se majhne bele lise na listih.
Napredna faza: Lise se širijo in pokrivajo večji del listov.
Kritična faza: Celotni listi so prekriti z belo prevleko, listi se sušijo in odpadajo.
Kako pepelasta plesen vpliva na zdravje rastlin?
Pepelasta plesen lahko močno oslabi rastline, saj glive izsušijo liste in stebla, kar vodi do zmanjšane fotosinteze in posledično slabšega razvoja rastlin. V hujših primerih lahko rastline popolnoma odmrejo, kar povzroči pomembne gospodarske izgube za vrtnarje in kmete.
Razlogi za pojav pepelaste plesni
Obstajajo tudi različne vrste pepelaste plesni, ki lahko prizadenejo različne vrste rastlin. Na primer, Erysiphe necator je znana kot povzročiteljica pepelaste plesni na grozdju, medtem ko Erysiphe cichoracearum najbolj vpliva na rastline iz družine sončnic. Razumevanje teh razlik je ključno za učinkovito zdravljenje in preventivo.
Pepelasta plesen se najpogosteje pojavlja v naslednjih pogojih:
Visoka vlažnost: Vlažni pogoji spodbujajo rast gliv.
Pomanjkanje prezračevanja: Slabo kroženje zraka (na primer v toplih gredah) povečuje tveganje za okužbo.
Prenatrpanost rastlin: Preveč rastlin na kupu omogoča hitrejše širjenje bolezni.
Rastline, ki so prizadete, pogosto kažejo znake stresa, kar vključuje tudi zvijanje in porumenelost listov. Na dolgi rok lahko okužbe peletaste plesni povzročijo tudi večje težave z drugimi boleznimi in škodljivci, saj se šibke rastline ne morejo učinkovito braniti.
Preventivni ukrepi
Za preprečevanje pepelaste plesni je pomembno upoštevanje dobrih vrtnarskih praks:
Izbor odpornih sort: Izberite sorte rastlin, ki so odporne proti pepelasti plesni.
Pravilno sajenje: Naredite ustrezne razmike med rastlinami za boljše kroženje zraka.
Nadzor vlažnosti: Uporabite kapljično namakanje vrta namesto zalivanja z vrha, da ne omočite listov.
Zatiranje pepelaste plesni
Če opazite znake pepelaste plesni, je pomembno hitro ukrepati. To je nekaj učinkovitih metod za zatiranje:
Naravne metode:
Uporaba sode bikarbone: Pripravek iz sode bikarbone in vode lahko pomaga pri zatiranju pepelaste plesni. Žličko sode bikarbone raztopimo v litru vode in poškropimo po prozadetih rastlinah.
Neemovo olje: Naravni insekticid, ki pomaga tudi pri glivičnih boleznih. Žličko neemovega olja zmešamo z litrom vode in poškropimo po rastlinah.
Kemična sredstva:
Fungicidi: Uporaba fungicidov je lahko učinkovita, vendar je treba upoštevati priporočene odmerke in obdobja uporabe.
Kako se izogniti ponovnemu pojavu pepelaste plesni
Za dolgoročno zaščito pred pepelasto plesnijo je pomembno upoštevati naslednje ukrepe:
Redno pregledujte rastline: Redno pregledujte svoj vrt za zgodnje znake okužbe.
Odstranjujte okužene dele rastlin: Takoj odstranite in uničite okužene liste ali rastline.
Vzdrževanje higiene vrta: Poskrbite za čistočo in redno odstranjevanje odmrlih rastlinskih delov.
Za dodatno zmanjšanje tveganja za pojav pepelaste plesni je priporočljivo tudi redno kolobarjenje na vrtu. Z vrtenjem različnih vrst rastlin na različnih lokacijah vsako sezono zmanjšujemo verjetnost kopičenja patogenov v tleh, kar lahko prispeva k manjši pojavnosti bolezni. Prav tako je koristno poskrbeti za zdravo in uravnoteženo prst z uporabo organskih gnojil in komposta, saj zdrave rastline bolje prenašajo stresne razmere in so manj dovzetne za okužbe. Učinkovit sistem kolobarjenja vključuje tudi izbiro rastlin, ki so naravno odporne proti pepelasti plesni, kar dodatno zmanjšuje možnosti za okužbo.
Čeprav se lahko pepelasta plesen zlahka razširi, obstaja več metod, ki lahko pomagajo pri njenem obvladovanju. Na primer, uporaba naravnih preprek, kot so pokrovne rastline, lahko zmanjša izpostavljenost glivam. Te rastline lahko pomagajo ustvariti mikroklimo, ki je manj ugodna za razvoj gliv.
Pomembno je tudi, da se zavedamo, da se lahko pepelasta plesen vrne, če ne sprejmemo ustreznih ukrepov. Uspešna preventiva vključuje redno spremljanje rastlin in hitro ukrepanje ob prvih znakih okužbe. Z dolgotrajno strategijo upravljanja lahko vrtnarji zagotovijo, da ostanejo njihovi vrtovi zdravi in produktivni.
Takamatsu, S., Ito (Arakawa), H., Shiroya, Y., Kiss, L. in Heluta, V. (2015). Prva celovita filogenetska analiza rodu Erysiphe (Erysiphales, Erysiphaceae) I. Linija Microsphaera. Mycologia, 107(3), 475–489. https://doi.org/10.3852/15-007
Bradshaw, M., Braun, U., Götz, M. in Jurick II, W. (2021). Filogenija in taksonomija pepelaste plesni, ki jo povzročajo vrste Erysiphe na gostiteljih Lupinus. Mycologia, 114(1), 76–88. https://doi.org/10.1080/00275514.2021.1973287
Potonike so dolgožive trajnice, ki lahko na istem mestu uspevajo desetletja. A ena napaka pri sajenju lahko pomeni, da boste na cvetove čakali leta. Ko potonika enkrat zacveti, je težko ostati ravnodušen. Veliki, polni cvetovi, pogosto nežno dišeči, v odtenkih bele, rožnate, malinaste ali temno rdeče, delujejo skoraj razkošno. In morda prav zato marsikdo misli, da je potonika zahtevna rastlina. Resnica? Je precej bolj trpežna, kot si predstavljamo – če jo posadimo pravilno.
Ključni poudarki:
Potonike uspevajo v sončnih legah z dobro odcednimi, hranilno bogatimi tlemi.
Najbolj zanesljiv način razmnoževanja je delitev korenin jeseni ali zgodaj spomladi.
Po cvetenju odstranimo odcvetele cvetove; travnate potonike potrebujejo oporo zaradi težkih cvetov.
Potonike so dovzetne za pepelasto plesen, botritis in rjo; redno preverjamo in odstranjujemo okužene dele.
Potonika je čudovita večletna rastlina, ki navdušuje s svojimi raznolikimi barvami in oblikami cvetov. Pravilna nega in poznavanje specifičnih potreb te rastline sta potrebna za njen uspešen razvoj in dolgotrajno cvetenje. Zato se tokrat posvečamo vsemu, kar morate vedeti o gojenju in skrbi za potonike.
Ste vedeli, da je potonika poznana tudi v zdravilstvu?
Potonika je znana po svojih zdravilnih lastnostih, saj jo v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo že več kot 2000 let. Izvlečki iz korenin in cvetov se uporabljajo za lajšanje bolečin, zmanjšanje vnetij in kot pomoč pri prebavnih težavah. Čeprav se sodobna medicina ne zanaša več na te metode, saj lahko potonika povzroča tudi nekatere neželene učinke, se številni vrtnarji še vedno zanimajo za te starodavne prakse.
Izbira prave sorte potonike
Pri izbiri potonik je pomembno, da se odločite za sorto, ki ustreza vašim željam in razmeram v vrtu. Obstaja več vrst potonik, vključno s travnatimi, drevesnimi in itoh hibridi. Travnate potonike so najbolj razširjene in enostavne za gojenje. Drevesne potonike so grmovnice, ki lahko dosežejo višino do 1,5 metra, medtem ko so itoh hibridi križanci med travnatimi in drevesnimi potonikami ter združujejo najboljše lastnosti obeh vrst.
Priprava tal in sajenje
Potonika potrebuje dobro odcedna tla, bogata s hranili. Priporočljivo je, da pred sajenjem pripravite tla z dodajanjem komposta ali dobro uležanega hlevskega gnoja. Idealna lokacija za sajenje potonik je sončno mesto, kjer bodo rastline prejele vsaj šest ur sončne svetlobe na dan.
Kako sadimo potonike
Izkopljemo jamo, ki je dvakrat večja od koreninske grude.
V jamo dodamo kompost ali gnoj in ga dobro premešamo s prstjo.
Postavimo koreninsko grudo v jamo, tako da je rastlina na enaki globini, kot je bila v loncu.
Napolnimo jamo z zemljo in rahlo poteptamo, da odstranimo zračne žepe.
Rastlino zalijemo in okoli nje nasujemo plast zastirke, ki bo zadrževala vlago in preprečevala rast plevela.
Nega in vzdrževanje potonik
Potonike so sorazmerno nezahtevne rastline, vendar jim lahko z nekaj dodatne nege pomagamo do bolj bujnega cvetenja.
Zalivanje in gnojenje
Potonike je potrebno redno zalivati, zlasti v sušnih obdobjih. Priporočljivo je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, da se izognemo izhlapevanju vode. Pri gnojenju uporabimo gnojila z visokim deležem fosforja in kalija, kar bo spodbudilo cvetenje in krepitev koreninskega sistema.
Obrezovanje in podpora
Po cvetenju odstranimo odcvetele cvetove, da spodbudimo rast novih poganjkov. Drevesne potonike potrebujejo občasno obrezovanje, da ohranimo lepo obliko grma. Travnate potonike je potrebno obvezno podpirati, saj se lahko težki cvetovi prelomijo pod lastno težo.
Bolezni in škodljivci
Potonike so dovzetne za nekatere bolezni, kot so pepelasta plesen, botritis in različne rje. Priporočljivo je redno preverjanje rastline in odstranjevati okuženih delov. Med škodljivci so najpogostejši listne uši in tripsi, ki jih lahko odstranimo z insekticidnimi milnimi raztopinami.
Razmnoževanje potonik
Potonike lahko razmnožujemo s semeni, delitvijo korenin ali potaknjenci. Najbolj zanesljiv način za razmnoževanje potonik je delitev korenin, ki ga opravimo jeseni ali zgodaj spomladi.
Postopek delitve korenin
Previdno izkopljemo rastlino in odstranimo odvečno zemljo.
Z ostrim nožem razdelimo koreninsko grudo na več delov, pri čemer vsak del vsebuje vsaj en zdrav poganjek.
Nove rastline posadimo na pripravljena mesta, kot je opsano zgoraj in jih dobro zalijemo.
Uporaba potonik v vrtu in cvetličnih aranžmajih
Potonika je čudovit okras v vsakem vrtu. Njeni veliki in dišeči cvetovi pritegnejo pozornost in ustvarjajo romantično vzdušje. Prav tako so odlične za rezano cvetje, saj dolgo časa ohranijo svežino v vazi.
Zakaj potonike včasih ne cvetijo?
To je vprašanje, ki ga vrtnarji zastavijo najpogosteje. Listje je bujno, rastlina zdrava – cvetov pa ni.
Najpogostejši razlogi:
pregloboko posajena korenina,
premalo sonca,
preveč dušika v tleh,
presajanje ali delitev v nepravem času.
Potonika potrebuje hladno obdobje pozimi in pravilno globino sajenja, da oblikuje cvetne brste.
Potonika v različnih kulturah
Poleg svoje uporabnosti v zdravilstvu in okrasitvi vrta, potonika v mnogih kulturah simbolizira bogastvo, srečo in ljubezen. V kitajski kulturi je potonika znana kot “kraljica cvetlic”, zato njeni cvetovi pogosto krasijo festivale in slovesnosti. V umetnosti in literaturi so potonike pogosto upodobljene kot simbol lepote in elegance. S svojo bogato zgodovino in estetsko privlačnostjo potonike niso le vrtna rastlina, temveč tudi kulturni in umetniški simbol, ki prečka meje in združuje ljudi po vsem svetu.
1. Kako dolgo lahko potoniko gojimo na istem mestu?
Če ji ustreza lega in pogoji, lahko potonika ostane na istem mestu tudi 50 let ali več. Presajanje je priporočljivo le, če je nujno.
2. Ali lahko gojim potoniko v loncu?
Potonika ni idealna za lončnice, saj ima globok koreninski sistem in potrebuje prostor za rast. Če se odločite za gojenje v loncu, naj bo ta zelo globok in širok.
3. Kje lahko kupim semena ali sadike potonike?
Sadike navadne potonike so na voljo v vrtnarskih centrih, specializiranih spletnih trgovinah ali pri domačih pridelovalcih. Seme je težje najti in kaljenje je počasno.
Neemovo olje je naraven izdelek, ki ga poznamo po njegovi uporabi v kozmetiki, v zadnjih letih pa pridobiva vse večjo priljubljenost tudi med vrtnarji in ljubitelji rastlin, ki se želijo izogniti strupenim kemičnim pripravkom za rastline. Gre za rastlinsko olje, pridobljeno iz semen drevesa neem (Azadirachta indica), ki je znano po svojih številnih koristnih lastnostih. V tem članku bomo podrobno raziskali vse vidike neemovega olja, vključno z njegovimi koristmi, uporabo in načini uporabe za zaščito in nego rastlin.
Kaj je neemovo olje?
Neemovo olje je hladno stiskano olje iz semen drevesa neem, ki je doma v Indiji. Drevo neem je znano po svojih zdravilnih učinkovinah, ki se v ajurvedski medicini uporablja že stoletja. Olje vsebuje več aktivnih sestavin, med katerimi je najbolj znan azadirachtin, ki ima insekticidne lastnosti.
Neemovo olje za rastline
Neemovo olje je vsestranski in naravno sredstvo, ki lahko bistveno pripomore k zdravju in vitalnosti vaših rastlin. Njegove naravne insekticidne in fungicidne lastnosti omogočajo varno in učinkovito zaščito pred številnimi škodljivci in boleznimi.
Naravna zaščita pred škodljivci
Neemovo olje je odlično naravno sredstvo za boj proti škodljivcem. Učinkovito deluje proti različnim žuželkam, vključno z ušmi, pršicami, gosenicami in muhami. Azadirachtin, aktivna sestavina v neemovem olju, deluje kot sredstvo proti hranjenju in rastni zaviralec, kar pomeni, da preprečuje hranjenje žuželk in zavira njihov razvojni cikel.
Fungicidne lastnosti
Poleg tega, da je učinkovito sredstvo proti insektom, ima neemovo olje tudi fungicidne lastnosti. Uporablja se lahko za preprečevanje in zdravljenje glivičnih okužb, kot so pepelasta plesen, črna pegavost in različne vrste gnilob. Olje deluje kot preventivno sredstvo in pomaga ohranjati rastline zdrave.
Spodbuja rast in zdravje rastlin
Neemovo olje vsebuje tudi številne hranilne snovi, ki so koristne za rast in zdravje rastlin. Med njimi najdemo maščobne kisline, vitamin E in eterična olja, ki pripomorejo k zdravemu razvoju rastlin. Redna uporaba neemovega olja lahko izboljša rast korenin, spodbudi cvetenje in poveča odpornost rastlin proti stresnim pogojem.
Kako uporabljati neemovo olje za rastline
Priprava raztopine
Za uporabo neemovega olja je potrebno pripraviti raztopino. Osnovni recept vključuje naslednje sestavine:
1 žlica neemovega olja
1 žlica bio tekočega mila ali sredstva za pomivanje posode (brez kemikalij)
1 liter vode
Sestavine temeljito premešamo in pripravljeno raztopino uporabimo kot pršilo na prizadetih rastlinah. Pomembno je, da raztopino pred uporabo dobro pretresete, da se olje in voda premešata.
Uporaba na vrtnih in sobnih rastlinah
Neemovo olje se lahko uporablja na sobnih rastlinah, vrtnih rastlinah in celo na sadnem drevju. Pršilo nanesite na liste, stebla in tla okoli rastline. Za najboljše rezultate je priporočljivo zdravljenje ponoviti vsakih 7-14 dni, odvisno od resnosti okužbe ali napada škodljivcev.
Previdnost pri uporabi
Pri uporabi neemovega olja je pomembno upoštevati nekaj previdnostnih ukrepov. Vedno preizkusite raztopino na majhnem delu rastline, preden jo uporabite na celotni rastlini, saj lahko nekatere rastline nanj lahko reagirajo preobčutljivo. Prav tako se izogibajte uporabi olja v vročih ali sončnih dneh, saj lahko to povzroči opekline na listih.
Hibiskus je ena izmed najbolj priljubljenih grmovnic v okrasnih vrtovih, saj s svojimi čudovitimi cvetovi in raznolikostjo vrst navdušuje vrtnarje po vsem svetu. Lahko postane čudovit ponos na vsakem vrtu, ki bo lastnike navduševal skozi vse letne čase.
Ključni poudarki:
Hibiskus je priljubljena okrasna grmovnica z velikimi, barvitimi cvetovi, ki privablja metulje in čebele.
Posadimo ga lahko na vrtu, za uspešno rast potrebuje sončno lego, redno zalivanje in humusno, dobro odcedno prst.
Obrezovanje spomladi spodbuja bujno cvetenje in ohranja kompaktno obliko rastline.
Vrste hibiskusa: Katero izbrati za naš vrt?
Hibiskus Syriacus: Trdoživi kralj vrtov
Hibiskus Syriacus, ali zimski hibiskus, je izjemno priljubljen zaradi svoje odpornosti na nizke temperature. Ta grmovnica lahko zraste do višine 3 metrov in se ponaša z gostim listjem ter čudovitimi cvetovi, ki cvetijo od julija do oktobra. Barve cvetov poznamo od bele, modre, rožnate do vijolične, pogosto pa imajo izrazit kontrast v sredini cveta, zaradi česar so še bolj privlačni in izstopajoči. Znan je tudi po tem, da privlači metulje in čebele, zaradi česar se odlično obnese v biodiverzitetnih vrtovih. Ta vrsta je relativno nezahtevna in jo je enostavno vzdrževati, zato je priljubljena izbira za začetnike, ki se prvič srečujejo s to rastlino.
Hibiskus Rosa-Sinensis: Eksotični lepotec
Kitajski hibiskus (Hibiskus Rosa-Sinensis) je znan po svojih velikih in živahno obarvanih cvetovih, ki lahko dosežejo premer kar do 20 centimetrov. Ta vrsta je tropska rastlina, ki uspeva v toplejših podnebjih ali v zaprtih prostorih, kjer je zaščitena pred mrazom. Cvetovi te vrste so zelo raznoliki in so lahko eno ali večbarvni, z različnimi kombinacijami rdeče, oranžne, rumene, bele in rožnate barve. Rastlina cveti skozi vse leto, vendar najbolj intenzivno v poletnih mesecih. Hibiskus Rosa-Sinensis zahteva več pozornosti kot Hibiskus Syriacus, zlasti glede zalivanja in temperaturne občutljivosti, vendar pa njegovi osupljivi cvetovi to več kot poplačajo.
Skrb za hibiskus od sajenja do cvetenja
Zalivanje in prst
Pravilno zalivanje hibiskusa je zelo pomembno za zdravje rastline in uspešno cvetenje. Rastlina zahteva redno in enakomerno vlažnost, vendar je potrebno paziti, da ne pride do zastajanja vode, saj to lahko vodi do gnitja korenin. Priporočamo zalivanje zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko sonce ni premočno. Dobro uspeva v humusni, rahlo kisli do nevtralni prsti, ki je dovolj bogata s hranilnimi snovmi. Z dodajanjem organskih snovi, kot je kompost, lahko izboljšamo strukturo prsti in zadrževanje vode.
Gnojenje in dodajanje hranil
Hibiskus je rastlina, ki ji moramo za uspešno rast redno dodajati hranila, zlasti v obdobju aktivne rasti in cvetenja. Uporabljamo uravnoteženega gnojila, ki vsebujejo dušik, fosfor in kalij. Dušik spodbuja bujno rast listov, fosfor je pomemben za cvetenje, medtem ko kalij pomaga pri splošni odpornosti rastline. Gnojimo vsaka 2-4 tedne od pomladi do jeseni, pri čemer pazimo, da ne pretiravamo, saj lahko prekomerno gnojenje povzroči večjo rast listov na račun cvetov.
Obrezovanje, oblikovanje in spodbujanje rasti
Obrezovanje hibiskusa je pomembno za vzdrževanje oblike grma in spodbujanje zdrave rasti. Poleg odstranjevanja odmrlih in poškodovanih vej, obrezovanje spodbuja rast novih poganjkov, rezultat tega pa je bolj gosta in cvetoča rastlina. Priporočljivo je obrezovanje zgodaj spomladi, preden rastlina začne intenzivno rasti. Pri obrezovanju pazimo, da rez naredimo nad brstom, usmerjenim navzven, saj s tem spodbudimo odprto rastno obliko in preprečimo prekomerno zgoščevanje v notranjosti grma.
Prezimovanje in priprava rastline na hladne mesece
Hibiskus Syriacus je zimzeleni grm, ki dobro prenaša nizke temperature, vendar ga je v zelo mrzlih zimah priporočljivo zaščititi z debelo plastjo zastirke okoli koreninskega sistema. S tem preprečimo zmrzovanje korenin. Hibiskus Rosa-Sinensis pa je neprimerno bolj občutljiv na mraz in ga moramo čez zimo oziroma ob prvi zmrrzali prestaviti v notranje prostore. Postavimo ga nekam na svetlo mesto s temperaturo med 15-18°C. Med zimskim mirovanjem rastlina zahteva manj zalivanja in hranil, vendar je pomembno, da ga občasno preverimo za znake bolezni ali škodljivcev.
Škodljivci in bolezni
Hibiskus je lahko tarča različnih škodljivcev, med katerimi so najpogostejši listne uši, pršice in ščitkarji. Redno pregledujmo spodnjo stran listov in stebla za morebitne znake okužbe. Naravna sredstva, kot so insekticidna mila in neemovo olje, so zelo učinkovita pri nadzoru nad škodljivci. Poleg škodljivcev ga lahko prizadenejo tudi različne bolezni, kot so rja, listna pegavost in gnitje korenin. Preventivni ukrepi kot so pravilno zalivanje, dobro zračenje in redno odstranjevanje odpadlih listov in cvetov preprečujejo tovrstne težave.
Nasveti za razmnoževanje hibiskusa
Razmnoževanje hibiskusa s potaknjenci je priljubljena metoda zaradi visoke stopnje uspešnosti. Potaknjence jemljemo z zdravih rastlin, najbolje spomladi ali zgodaj poleti, ko so rastline najbolj vitalne. Potaknjence dolžine približno 10-15 cm posadimo v mešanico šote in peska ter jih postavimo na toplo in svetlo mesto. Za pospešitev ukoreninjenja lahko uporabimo sredstvo za ukoreninjenje. Pomembno je, da vzdržujemo enakomerno vlago, vendar pazimo, da substrat ni premočan za maldo rastlino. Po nekaj tednih, ko se razvijejo korenine, lahko nove rastline presadimo v lonce ali na stalno mesto na vrtu.
Dipladenija (Mandevilla) je čudovita cvetoča rastlina, ki izvira iz tropskih območij Južne Amerike. Zaradi svojih prelepih cvetov in sijočih listov je postala priljubljena izbira med vrtičkarji, profesionalnimi vrtnarji ter ljubitelji okrasnih rastlin. Raziskali smo, kako uspešno gojiti in skrbeti za dipladenijo, da nas bo s svojimi cvetovi razveseljevala skozi celotno sezono.
Ključni poudarki:
Dipladenija je tropska plezalka z bujnimi cvetovi, ki privabljajo kolibrije, čebele in metulje.
Uspeva v polnem do delno soncu, v dobro odcedni, humusni prsti; optimalna temperatura je med 20–30 °C.
Potrebuje redno zalivanje in pravilno obrezovanje, razmnožujemo pajo lahko s podtaknjenci.
Izbira prave sorte Dipladenije
Dipladenija je na voljo v številnih sortah, ki se razlikujejo po barvi cvetov in rasti. Najbolj priljubljene sorte so Mandevilla sanderi, Mandevilla splendens in Mandevilla boliviensis. Vsaka sorta ima svoje posebnosti in zahteve glede skrbi za rastlino, zato je pomembno, da izberete tisto, ki najbolj ustreza vašim pogojem in željam.
Priporočene sorte:
Mandevilla sanderi: Njena značilnost so veliki rožnati cvetovi.
Mandevilla splendens: Ima sijoče liste in intenzivno rdeče cvetove.
Mandevilla boliviensis: Bela sorta z rumenim središčem cvetov.
Pogoji za uspešno rast
Dipladenija najbolje uspeva v toplem in vlažnem okolju, kjer je veliko sončne svetlobe. Idealna temperatura za rast je med 20 in 30 stopinjami Celzija. V hladnejših podnebjih je priporočljivo Dipladenijo gojiti v loncih, ki jih lahko pozimi prenesemo v notranje prostore.
Svetloba in temperatura
Svetloba: Dipladenija najbolje uspeva na polnem soncu, vendar lahko prenese tudi delno senco.
Temperatura: Optimalna rastna temperatura rastline je med 20 in 30°C. Rastlina ne prenaša temperatur pod 10°C.
Pravilna nega dipladenije
Dipladenija zahteva redno nego in skrb, to je zalivanje, gnojenje in obrezovanje. Pomembno je, da rastlina prejme dovolj hranilnih snovi in vode, hkrati pa se moramo izogibati pretiranemu namakanju, ki lahko hitro povzroči gnitje korenin.
Zalivanje in gnojenje
Zalivanje: Rastlino zalivamo redno, vendar pazimo, da se zgornji sloj zemlje med zalivanji vedno nekoliko osuši. Preobilno zalivanje lahko povzroči gnitje korenin.
Gnojenje: Dipladenijo gnojimo vsaka dva tedna v rastni sezoni (pomlad in poletje) s tekočim gnojilom za cvetoče rastline.
Obrezovanje in podpora
Obrezovanje: Pravilno obrezovanje rastline spodbuja rast in določa obliko rastline. Odcvetele cvetove in odvečne veje sproti odstranjujemo.
Podpora: Zaradi njene vzpenjajoče rasti je priporočljivo, da dipladeniji zagotovimo oporo, kot so mrežice ali rešetke, po katerih se lahko vzpenja.
Razmnoževanje Dipladenije
Razmnoževanje dipladenije je mogoče s potaknjenci. Najboljši čas za rezanje potaknjencev je spomladi ali zgodaj poleti, ko je rastlina v aktivni rasti. Potaknjence odrežemo in jih za boljšo uspešnost lahko potopimo v sredstvo za ukoreninjenje, preden jih posadimo v substrat.
Postopek razmnoževanja:
Priprava potaknjencev: Odrežemo 10-15 cm dolge potaknjence.
Ukoreninjenje: Potaknjence potopimo v sredstvo za ukoreninjenje in jih posadimo v mešanico šote in peska.
Nega: Poskrbimo za vlažnost in toploto, ki spodbujata rast novih korenin.
Pogoste težave in bolezni
Dipladenija je razmeroma odporna rastlina, vendar pa jo lahko napadejo nekatere bolezni in škodljivci. Najpogostejši težave rastlini povzročajo pajkaste pršice, listne uši in gnitje korenin.
Preprečevanje in zdravljenje:
Pajkaste pršice preprečujemo z rednim pršenjem listov z vodo in po potrebi s posebnimi pripravki proti pršicam.
Listne uši odstranjujemo ročno ali z insekticidnimi mili.
Gnitje korenin preprečujemo s pravilnim zalivanjem in dobro drenažo.
Dipladenija je čudovita rastlina, ki z ustrezno nego in rastnimi pogoji lahko krasi vaše vrtove ali notranje prostore skozi celo leto. Če boste sledili tem osnovnim smernica, boste lahko uživali v bujnem cvetenju in vaše dipladenije. Ne pozabite, da redna skrb in opazovanje vaše rastline lahko preprečita številne težave ter zagotovita zdravo in lepo rast dipladenije.
Poleg osnovne nege je pomembno, da poznamo tudi specifične potrebe dipladenije glede tal. Rastlina najbolje uspeva v dobro odcednih, rahlo kislih tleh, bogatih z organskimi snovmi. Uporaba kakovostne mešanice za lončnice, ki vsebuje perlit ali pesek, bo zagotovila optimalno drenažo in preprečila zastajanje vode. Priporočljivo je tudi, da vsako leto zgodaj spomladi zamenjate zgornji sloj zemlje in ji tako zagotovite sveže hranilne snovi. Redno presajanje, običajno vsaki dve leti, bo spodbudilo rast in preprečilo, da bi koreninam zmanjkalo prostora v loncu. Tako boste dipladeniji omogočili optimalne pogoje za bujno cvetenje skozi celo sezono.
Marsikomu odvečni kilogrami povzročajo stisko, ampak debelost ni le estetska težava, temveč tudi zdravstvena, saj jo povezujemo s srčno-žilnimi boleznimi, diabetesom, rakom, artritisom, hormonskimi težavami … Tudi, če želimo izgubiti le kakšen odvečen kilogram, ki se običajno nabira tam, kjer si tega dejansko ne bi želeli, je pomembno, da razumemo, da je treba narediti življenjsko spremembo, če želimo trajne rezultate.
Shujševalne diete na dolgi rok niso učinkovite, čeprav skoraj da ni ženske ali vse več tudi moških, ki niso vsaj enkrat v življenju poskusili kakšne »čudežne« rešitve za izgubo odvečne maščobe. Doseganje umetnih lepotnih standardov in družbene vizije človeškega telesa ter potreba, da nas sprejmejo in ljubijo, so po navadi razlogi, ki nas prepričajo, da je treba shujšati. Tudi če imamo resnično težave z debelostjo, je v ozadju ne samo fizični problem, temveč tudi psihični, ki je velikokrat največji razlog za pridobivanje kilogramov.
Ajurveda in zdravo hujšanje
Z ajurvedskega stališča je glavni razlog za debelost motnja kaphe. V tem primeru je lahko prebavni ogenj močen (čeprav je velikokrat težava z nizkim prebavnim ognjem), toda celični ogenj v tkivih je precej nizek. Poleg pretiranega vnosa hrane in kalorij, ki jih ne izkoristimo in se le-te spremenijo v maščobo, obstajajo tudi drugi razlogi, kot so premalo gibanja, pisarniško delo, težave endokrinega (na primer pretirana proizvodnja rastnih hormonov) in prebavnega sistema (neravnovesje mikrobiote). Tudi zdravila (steroidi), kontracepcijske tablete in inzulin lahko spremenijo metabolizem in zvišajo telesno težo.
Ajurveda svetuje uživanje hrane, ki pomirja kapha došo. Izogibati se je treba hladnim pijačam, mastni in ocvrti hrani, sladkorju, sladkarijam, pšenici in izdelkom iz pšenice ter mlečnim izdelkom živalskega izvora. Stročnice in solate (v poletnem času) so odlična izbira. Seveda je treba zadosti telovaditi glede na našo osnovno konstitucijo. Največji obrok bi moral biti kosilo (zajtrk lahko spustimo, pijemo tople zeliščne čaje ali pojemo nekaj lahkega – sadje, smuti, zelenjavni sok) in potem še lahka večerja. Med obroki naj ne bi jedli, posebej, če imamo veliko odvečnih kilogramov, lahko zaužijemo le nekaj res majhnega in lahkega (zelenjavni sok, kos sadja).
Če se najbolje počutimo, če zaužijemo konkreten zajtrk, bi ta obrok moral biti najobilnejši, kosilo je potem lahko, večerjo pa lahko izpustimo. Zelo dobro je, če opustimo alkohol in kajenje, ker prekomerno spodbujata prebavni ogenj in lakoto. Med obroki je treba poslušati nežno in prijetno glasbo, hrano dobro prežvečiti in jo uživati s hvaležnostjo.
Upoštevajmo osnovna načela ajurvedskega pristopa pri hujšanju.
Če uživamo hrano, ki je umetno gojena, z veliko pesticidov, herbicidov, fungicidov, z umetnimi barvili, konzervansi ter drugimi škodljivimi snovmi in je še dodatno predelana, lahko pride do neravnovesja pitte in vate, posledično tudi do zadrževanja vode v telesu in neravnovesja kaphe. Dolgoročno takšna živila povzročajo tudi pomanjkanje energije v telesu, ker sama ne vsebujejo dovolj prane, napihnjenost, občutek lakote in kopičenje maščob. Zelo je pomembno, da uživamo čim več organsko pridelane hrane in da se izogibamo vnaprej pripravljeni in pakirani hrani.
Zaradi balansa vseh energij (vata – eter in zrak, pitta – ogenj, kapha – voda in zemlja) je pomembno, da se ne zadržujemo samo v notranjih prostorih, tudi če smo tam dovolj aktivni (recimo pospravljanje). Sprememba okolja in prostora, sprehod na svežem zraku vsakodnevno vsaj eno uro je osnovno priporočilo ajurvede pri balansiranju telesa.
Uživanje hrane ali malice pred spanjem je ena od zelo slabih navad, ki negativno vplivajo na naše zdravje in ne samo na kopičenje dodatnih kilogramov. 2 uri pred spanjem ne bi smeli uživati nikakršne hrane. Zelo dobro je, če gremo po večerji na krajši sprehod in da je med večerjo in zajtrkom vsaj 12 ur razlike (takrat ne pijemo in ne jemo). Lahko vsak dan izvajamo tudi daljše intermitentno postenje (14 : 10 ali 16 : 8), 6 do 8 dni na mesec pa uživamo lahko hrano (sveže stisnjeni sokovi, čaji, zelenjavni prevretki, zelenjavne juhe, voda, kitcheri), dokler ne dosežemo optimalne telesne teže.
Spanje je seveda zelo pomembno, ampak da ne bi prišlo do neravnovesja kaphe in kopičenja odvečne energije v telesu ne smemo pretiravati z njim. 7 do 8 ur spanja je dovolj. Popoldanski dremež tudi ni najbolj priporočljiv. Zelo je pomembno, da spimo že ob 22h.
Prehrano prilagodimo svoji dominantni doši in v večini primerov kapha doši, če želimo shujšati (vsekakor je priporočljivo, da se posvetujemo s strokovnjaki s tega področja, ki nam bodo pomagali pri ugotavljanju vzroka za neravnovesja, ki povzročajo odvečno telesno težo, saj ni vedno težava le kapha neravnovesje (vikruti – trenutno neravnovesje), je treba upoštevati še naš prakruti – konstitucijo določeno ob spočetju. Pazimo tudi, da je hrana polnovredna in kakovostna, da je prisotno tudi veliko življenjske energije, kar pomeni, da je vsaj 80 % polnovredne rastlinske prehrane.
Prehrano je vedno treba prilagajati okolju, vremenskim razmeram in sezoni. V mrzlih krajih ali ko so temperature nižje, bomo zaužili nekaj več maščob in beljakovin. Če bi nadaljevali z uživanjem takšne hrane tudi v toplih krajih ali ko so temperature višje, bi se zagotovo zredili.
Prehrano je treba prilagoditi tudi svojim letom (za otroštvo je značilna kapha, za mladost pitta, po 45 letih že počasi prihaja obdobje vate), aktivnostim, zdravstvenemu stanju in svoji osnovni konstituciji.
Če imamo težave s prebavnim ognjem, je prvo treba urediti to stanje. Uživati je treba lahko hrano, pretežno kuhano brez maščob in z manj soli, se ne prenajedati in uživati le 2 do 3 obroke na dan. Paziti je treba, da nismo preveč zaskrbljeni in pod stresom. Dodajati je treba začimbe, ki izboljšajo prebavo (kumina, janež, koromač, ingver, kurkuma, šetraj, mediteranske začimbe, pippali, cimet, kardamom …).
Jejte, ko ste resnično lačni, čim bolj raznovrstno polnovredno hrano in dokler niste siti (če ne pojemo dovolj hrane, ko smo lačni, zmanjšujemo moč prebavnega ognja). Če niste lačni, NE JEJTE.
Ne uživajte sladkorja in sladkarij, tudi ne zamenjav za sladkor in umetnih sladkorjev. Sladkamo se le s sadjem, ki ga uživamo na prazen želodec ali ga pokuhamo (takrat ga lahko kombiniramo z žiti).
Pranajama, joga, pravilna prehrana, jemanje posebnih rastlin (gurmar, guggul, triphala, punarnava, aloe vera, cimet …), ki pomagajo pri razstrupljanju in hujšanju, so osnovni ukrepi pri zdravem ajurvedskem vitkanju.
Lahko tudi vodite dnevnik prehranjevanja, dokler ne boste dovolj samozavestni, zadovoljni s svojo težo in popolnoma prepričani, zakaj to počnete.
Izločiti je treba tudi živila, ki vsebujejo veliko maščob (predelane maščobe, maslo, olja, semena, oreščki (na začetku lahko uživamo manjše količine semen in oreščkov, potem pa se jim popolnoma odpovemo za nekaj časa ali jih uživamo v manjši količini, recimo 2–3 jž semen na dan, zlasti chia ali lanenih), avokado, kokos).
Uživamo le polnovredna živila in se odpovemo tudi polnovrednemu kruhu (razen, če je narejen iz celih in kaljenih zrn), testeninam, pecivu, pokovki (tudi, če je narejena le na vročem zraku), kosmičem, suhemu sadju v večji količini … Poleg sadja in zelenjave uživamo le polnovredna predvsem brezglutenska žita in stročnice. Zaradi kapha neravnovesja zmanjšamo vnos ali se izogibamo avokadu, bananam, melonam, lubenicam, ananasu, kiviju, papaji, svežim figam, datljem, pretirani količini suhega sadja, sladkemu krompirju, kumaricam, surovem paradižniku, pastinaku, bučkam, pšenici, ovsu, belemu rižu, večini oreščkov (razen manjše količine namočenih in olupljenih mandljev), sezamovim semenom in tahiniju, živalskemu mleku in mlečnim izdelkom, olju, maslu (na splošno zmanjšamo vnos maščob na ne več kot 10–15 % dnevnih kalorij), sladkorju in sladilom, jajcem, ribam, mesu, večji količini soli.
Primeri obrokov za vitkanje
Prilagajamo se letnim časom in moči našega prebavnega ognja ter zdravstvenem stanju, tako da lahko pojemo več surove hrane pozno spomladi ali v poletnem času, če je za nas to primerno.
Zajtrk: preskočimo ali je lahek (sadje, kuhano sadje, smuti, sveže stisnjeni sokovi, manjša žitna kaša na vodi ali rastlinskem mleku z začimbami).
Kosilo: enolončnica z lečo, zelenjavna rižota, kitchari, nizkomaščobni polpeti iz stročnic in zelenjave s solato, zelenjavni curry, tempeh z zelenjavo, veganske ohrovtove sarmice
Večerja: zelenjavne juhe brez dodanih žit (lahko še s cvetačno tortiljo brez moke ali s čičerikino palačinko)
Vsak se kdaj vpraša, kako uporabiti začimbe in zelišča za uravnavanje našega telesa, odpravljanje različnih težav ter doseganje boljšega zdravja in počutja. Že v zgodovini so visoko razvite antične kulture trgovale z začimbami, predvsem sumerska, egipčanska, kitajska in indijska so zelo dobro poznale moč začimb in jih tudi znale uporabljati in trgovati z njimi. Danes pa je pomembno, da poznamo pravila za setev, gojenje in pobiranje koristnih zelišč, ki jih je mogoče pridelovati v domačem vrtu.
Sestava in rodovitnost tal
Rast naših rastlin pa je močno odvisna od tal. Rodovitna prst mora vsebovati humus in mora biti grudasta. Glinasta tla so prav tako kot peščena ali kremenčeva neprimerna za pridelovanje rastlin. S preizkusom mulja lahko ugotovimo, katero vrsto tal imamo. Za izboljšanje sestave tal obstajata dva preprosta postopka: zastiranje in zeleno gnojenje.
Mulj nam razkrije resnico, kakšno razmerje gline, ilovice in peska je v tleh. Pest zemlje stresemo v kozarec vode in zelo dobro premešamo, počakamo 12 ur, da se sestavine posedejo. Pesek sestavljajo največja zrna in ta se prva posedejo na dno. Nato sledi ilovica. Glina pa je precej lažja in drobnejša, zato se posede najkasneje. Humus, ki je najlažji, se nabere v zgornji plasti ali pa celo plava na vrhu. Pri idealni sestavi tal sta ilovica in pesek v razmerju 1 : 1, humusna plast pa je najizrazitejša.
Ker vsaka rastlina na določenem mestu bolje uspeva, lahko opazujemo indikatorske rastline. Tako na suhih tleh uspevajo rastline, ki imajo globoke korenine in shranijo večje količine vode. Nasprotno pa na vlažnih tleh uspevajo rastline, ki imajo korenine odporne proti gnitju. Na ilovnatih tleh najdemo njivsko zlatico, njivski osat, širokolistni trpotec in regrat. Na humusnih tleh rastejo njivska gorjušica, rosnica, loboda. Na peščenih tleh pa uspevata materina dušica in ptičja dresen.
Obogatite tla, kjer boste posejali zelišča
Ko odkrijete, kakšno vrsto tal imate, jih lahko izboljšate tako, da jim dodate manjkajočo snov. Že v babičinih časih si je bilo nemogoče predstavljati vrt brez kotička za zelišča, saj so nas te aromatične rastline razveseljevale s svojim vonjem in cvetovi ter so vsestransko uporabne. Npr. sivka in melisa pripomoreta k dobremu spancu, poprova meta pomaga pri glavobolu, komarček proti napenjanju, kamilica in ognjič delujeta protivnetno, žajbelj in timijan pa spodbujata prebavo. S svežimi zelišči izboljšamo solate, si pripravimo zeliščno skuto, naredimo domačo kremo. Zelišča so pojem prijetnega okusa, zdrave prehrane in zdravja nasploh.
Najbolj uporabna zdravilna zelišča za zeliščni vrt
Zelišča s svojo aromo pa ne obogatijo samo okusa jedi, ampak imajo tudi visoko vsebnost vitaminov in mikroelementov. Mini zeliščni vrt si uredimo čim bližje kuhinji, da lahko na hitro skočimo po zelišča, ko kuhamo. Najboljše so sončne lege, saj večina zelišč potrebuje sonce, da razvijejo svojo aromo in zdravilne učinkovine.
Bazilika
Bazilika je najprimernejša za jedi s paradižnikom, za solate in hladne omake. Kot zdravilna rastlina pomaga pri krčih in pomirja želodec in črevo. To enoletno zelišče spomladi posejte v lončke na okenski polici. Baziliko posedite v sredini maja v lonce z bogato zemljo na sončno lego in zaščiteno pred dežjem. A v vročih dneh ne smemo pozabiti na zalivanje.
Kraški šetraj
Kraški šetraj je trajnica, ki je odporna proti mrazu. Zelo dobro se poda k jagnjetini in svinjini, za pečen krompir, stročnice, enolončnice. Deluje tako, da težko prebavljive jedi postanejo lažje. Na koncu marca ga presejemo v lončke, maja pa na sončna mesta v vrtu. Najboljši čas za nabiranje je od julija do avgusta.
Kamilica
Kamilica je verjetno najbolj znana po svojih protivnetnih učinkih; in sicer poparek iz cvetov za obrazno parno kopel, izpiraje oči in vdihavanje pri prehladih. Posejemo jo marca na sončne lege. Bolje uspeva na ilovnatih tleh, ki so bogata s humusom.
Kapucinka
V vrt lahko posadimo barvito kapucinko, ki vsebuje veliko vitamina C in ima antibiotičen učinek. Malce pikantnega okusa se odlično poda solatam in zeliščni skuti. Popki pa so odličen nadomestek za kapre. Kapucinko sedimo maja na humusna tla na sonce ali polsenco na enakomerno vlažna tla.
Sivka
Sivka poleg izrazito prijetnega vonja ne le pomirja, ampak je dober dodatek k pečenemu mesu na žaru, predvsem jagnjetini. Maja jih posejemo na suh, sončen del vrta, na apnenčasta tla.
Ognjič
Ognjič je že od nekdaj znan, da celi rane. Večinoma ga uporabljamo v čaju in mazilih. Cvetove ognjiča lahko dodamo tudi maslu in si obarvamo jutro, ko ga namažemo na kruh. Glede tal in lege ni zahtevna. Posejemo ga marca in če ognjič razvije semena, se bo sam razmnoževal. Rožmarin ima intenzivno aromo in se dobro ujame s hrano, pečeno na žaru, pečenim krompirjem, paradižnikom, stročnicami.
Rožmarin
Rožmarin pospeši krvni obtok in dobro vpliva na prebavo in živčni sistem. Še zlasti študentje ga lahko prežvečijo pred učenjem, da jim pospeši prekrvavitev in vpliva na boljšo koncentracijo. Gojimo ga na sončnem delu, pozimi pa ga shranimo na hladno in svetlo mesto v hiši. Rožmarin potrebuje skromna in prepustna tla.
Timijan
Timijan za rast potrebuje sončno in suho mesto, zaščiteno pred mrazom. Vrtni timijan režemo, tik preden se popolnoma razcveti. Po prvem rezu maja ali junija cveti še enkrat v septembru, ko ga lahko ponovno režemo. Je olesenel večletni grmiček. Timijan deluje protivnetno in protivirusno, prav te lastnosti učinkujejo pri kašlju, vpliva na bronhije, jih razširja ter zavira rast skoraj vseh bakterij. Timijan utekočinja sluz v dihalnih poteh in pomaga pri izkašljevanju.
Poprova meta
Poprova meta je zdravilna rastlina, ki se po priljubljenosti in dolgi zgodovini uporabe v naših krajih postavlja ob bok kamilici. Zelene liste nabiramo tik pred cvetenjem. Sušimo jih hitro, da ne počrnijo preveč, in jih hranimo v dobro zaprtih posodah. Suhi listi imajo močan aromatičen vonj in oster, rahlo hladeč okus. V poletnih mesecih lahko tudi sveže liste uporabimo za pripravo čaja. V nekaterih deželah uporabljajo sveže liste za pripravo omak in sladic ter zeliščnega kisa. Sicer pa jo v vrtu večkrat presajamo, saj se rada izrodi. Na ta način hkrati preprečimo, da bi se okužila z rjo, ki zmanjšajo učinkovitost poprove mete.
Poprova meta pa najbolje uspeva v bogati, vlažni zemlji, na sončnem ali rahlo senčnatem rastišču. Poprova meta se uporablja pri jetrnih in žolčnih obolenjih, povezanih s kolikami. Pri želodčnih težavah, še zlasti pri povečani želodčni kislini, pri krčevitih bolečinah želodca in črevesja, poprova meta učinkovito blaži krče. Uspešno pa pomaga tudi pri nervozi, v stresnih obdobjih našega življenja, slabem spancu, glavobolu in celo pri migreni. Eterično olje mete neposredno na mestu nanosa zmanjšuje bolečino. Ker vsebuje mentol, na koži deluje hladilno in deluje rahlo anestetično. Eteričnega olja mete nikoli ne uporabljamo pri majhnih otrocih in dojenčkih, saj je le-to zelo nevarno, lahko namreč pride do krčevitega stisnjenja bronhijev (laringospasmus) in zadušitve.
Uporabni recepti
Metin sirup
Potrebujemo:
najmanj 60 listov poprove mete skupaj s stebli
1,5 kg rjavega sladkorja
8 limon
5 litrov vode
Priprava:
V 5 litrov vode namočimo poprovo meto in tako pripravljeno mešanico pustimo pokrito namakati čez noč. Naslednji dan vse skupaj kuhamo toliko časa, da zavre. Nato dodamo sladkor in mešamo toliko časa, da se sladkor raztopi. S tem končamo kuhanje sirupa. Sok 8 limon prilijem v metin sirup, premešam, pustim, da se malo ohladi, nato pa ga začnemo še precej vročega polniti v steklenice.
Metin sirup uporabimo za pripravo osvežilnega napitka, in sicer mu dodamo vodo ali gazirano mineralno vodo in košček limete.
Pri občutljivem želodcu in črevesju pripravimo naslednjo mešanico zelišč
Sestavine:
50 g zela timijana
40 g cvetov sivke
10 g listov poprove mete
Priprava: Pripravimo poparek iz ene čajne žlice mešanice in dnevno pijemo po 2 do 3 skodelice nesladkanega čaja.
Krema s kamilico in pelargonijo
Sestavine:
25 g lanolina
25 g vazelina
2 kapljice kamiličnega eteričnega olja
2 kapljice eteričnega olja pelargonije
Priprava:
Lanolin in vazelin stopimo nad vodno paro, odstavimo in nekoliko počakamo, da se zmes ohladi in nato vmešamo še eterični olji pelargonije in kamilice, zmešamo in vlijemo v lonček za kremo. Hranimo v hladilniku. Eterični olji pelargonije in kamilice izboljšata suho povrhnjico in strukturo suhe kože.
Naravno sredstvo za odganjanje komarjev
Potrebujemo:
steklen kozarček
10 kapljic eteričnega olja citronele
1 limono
1 pomarančo
2 do 3 vejice rožmarina
nekaj listkov mete in svečke, ki lebdijo na vodi.
Priprava:
V steklen kozarček damo narezane kolobarje limone in pomaranče. Nato dodamo vejice rožmarina, listke mete in dopolnimo 3/4 kozarčka z vodo. Vodi dodamo eterično olje citronele. Nato postavimo na vodo svečko, ki bo odganjala komarje in ostali mrčes pri posedanju na terasah.
Lasna vodica s kapucinko
Potrebujemo:
50 g semen in listov kapucinke
50 g nasekljane materine dušice
1 liter 60-odstotnega alkohola
Priprava in uporaba:
Zelišča z alkoholom natočimo v posodo in pustimo stati 10 dni, nato precedimo. Pretočimo v steklene stekleničke in 1 do 2-krat dnevno vtiramo v lasišče. Žveplo v kapucinki namreč preprečuje izpadanje las. Uporabljamo peclje in cvetoče cvetne vršičke materine dušice.
Dobro založena domača zeliščna lekarna vam lahko prihrani ogromno tegob. Čajne mešanice, tinkture, obloge in drugi zeliščni pripravki uspešno ublažijo najrazličnejše težave, povezane z zdravjem in počutjem – vključno s tistimi, ki so še posebej značilne za poletne mesece. Za vas smo zato pripravili izbor zelišč, ki ne smejo manjkati v vaši poletni lekarni. Zelišča pomagajo tako pri tipičnih poletnih tegobah kot pri težavah, ki so pogostejše v drugih delih leta. Navsezadnje nas lahko tudi poleti presenetijo težave, ki so manj značilne za to obdobje. Tako je dobro, da ste pripravljeni na najrazličnejše zaplete. Posledično boste lahko hitro ukrepali in se že kmalu vrnili k uživanju v poletnih radostih. Seznam zaokrožuje izbor zelenjave, ki lahko dopolni vašo domačo lekarno za poletne tegobe.
Navadni rman (Achillea millefolium)
Navadni rman velja v številnih kulturah za sveto rastlino. Zdravilne učinkovine je mogoče najti tako v listih kot v steblih in cvetovih rastline. Navadni rman je znan po protivnetnem in antiseptičnem delovanju. Obenem lahko pomaga pri ublažitvi krčev in pri simptomih, povezanih z menopavzo, vključno z vročinskimi oblivi. Rastlino pa lahko med drugim uporabite tudi kot pomoč pri urezninah/manjših ranah, krvavitvah iz nosu, glavobolih, povišani telesni temperaturi, krčnih žilah, hemoroidih, putiki, sončnih opeklinah in aknah.
Pripravki iz navadnega rmana so primerni tako za zunanjo uporabo kot za uživanje (čaji, mazila, obloge, tinkture itn.). Rastlina se lahko uporablja tudi v kombinaciji z drugimi zelišči, npr. z angeliko, šentjanževko, sivko in mirto.
Poleti je navadni rman še posebej uporaben za pospeševanje celjenja manjših ran, ki so v poletnih mesecih nadpovprečno pogoste, saj gre za obdobje, ko smo praviloma precej aktivnejši kot sicer. Z rmanom pa si lahko pomagate tudi pri blaženju sončnih opeklin. Sveže liste in cvetove rastline preprosto položite na prizadeto območje, nato pa jih fiksirajte s pomočjo obliža ali povoja. Pripravite si lahko tudi hladilno kopel z dodatkom svežih delov rastline.
Če se spopadate z menstrualnimi krči ali z neprijetnimi simptomi, povezanimi z menopavzo, pa se priporoča rmanov čaj. Zavrite 2,5 dl vode, ki jo nato prelijte po 1 žlici posušenega rmana. Počakajte 10 minut, precedite in popijte.
Rman ni primeren za otroke, mlajše od dveh let. Po uporabi rmanovih pripravkov se izogibajte neposrednemu izpostavljanju kože soncu, še posebej, če je vaša koža zelo občutljiva.
Aloe vera (Aloe vera)
Aloe vera se že dolga stoletja uporablja kot naravna pomoč pri zdravljenju najrazličnejših opeklin, vključno s sončnimi. Gel, ki se skriva v listih rastline, je znan po hladilnih in pomirjajočih učinkih. Aloe vera tako pomaga pri ublažitvi vnetij, uporablja pa se tudi za razstrupljanje krvi in jeter ter kot pomoč pri mišičnih krčih.
Če želite aloe vero uporabiti za učinkovitejše razstrupljanje telesa, si privoščite sok iz te rastline. Za pomiritev opečene oziroma poškodovane kože pa je najbolje uporabiti gel iz svežih listov rastline. Liste preprosto odprite, in sicer tako, da jih prerežete vzdolžno, in iztisnite gel, ki ga nato nanesite na poškodovano območje. Mesto nanosa gela morate pred tem očistiti.
Pripravite lahko tudi olje z aloe vero. Sveže liste prekrijte s poljubnim oljem. Počakajte dva meseca, nato pa olje precedite in ga prelijte v steklenico iz temnega stekla.
Pri uporabi napitkov iz aloe vere bodite zmerni. Prevelika količina ima lahko namreč odvajalni učinek. Povzroči pa lahko tudi drisko in črevesne krče. Podobno velja za prehranska dopolnila, ki vsebujejo izvlečke aloe vere.
Angelika (Angelica)
Prehladi so sicer pogostejši v zimskih mesecih, vendar nas lahko presenetijo tudi poleti. Poletje pa je obenem tudi obdobje pogostejših prebavnih težav, ki so še posebej pogoste na potovanjih. Tako pri prehladu kot pri prebavnih težavah si lahko pomagate z angeliko. Rastlina lahko namreč pomaga pri razdraženih prebavilih in kašlju. Koristna je celo pri bronhitisu. Uporabite pa jo lahko tudi pri menstrualnih krčih, anemiji, glavobolih, artritisu, revmi, slabi prekrvavitvi, zgagi in težavah z jetri.
Uporablja se v kapljicah za nos, pri inhalacijah, v tinkturah, čajih in masažnih oljih.
Pri blažjih težavah si lahko pomagate s pripravki iz listov in semen rastline. Za izrazitejše učinke pa se priporoča uporaba pripravkov iz korenin angelike. Pri tem upoštevajte, da so sveže korenine rastline strupene. Za varno uporabo je torej nujno predhodno sušenje.
Pripravkom iz angelike se morajo izogibati nosečnice ter ljudje s povišanim krvnim tlakom in srčnimi obolenji. Obenem upoštevajte, da lahko angelika prispeva k večji občutljivosti kože na sončno svetlobo. Med uporabo pripravkov iz te rastline morate biti zato še posebej pozorni na ustrezno zaščito.
Koriander (Coriandrum sativum)
Koriander poskrbi za vlažilno-hladilen učinek. Obenem je znan po diuretičnem delovanju in po spodbujanju znojenja. Stimulira naše mišice in krvni obtok, hkrati pa učinkuje kot naravni afrodiziak. Med dodatne pozitivne učinke koriandra spada še pomoč pri vnetjih sečil, napenjanju, opeklinah, zaprtju, slabosti, izpuščajih in opeklinah.
Koriander lahko uporabite kot začimbo za popestritev okusa najrazličnejših jedi ali za pripravo čajev. Poleg tega pa ga lahko uporabite za izdelavo zdravilnih oblog in masažnih olj.
Če imate zaradi poletnih piknikov ali potovanj težave s prebavo, si pripravite skodelico koriandrovega čaja, ki vam lahko pomaga tudi pri vnetjih sečil. Pri urezninah pa koriander posujte neposredno na očiščeno rano. To lahko zmanjša nevarnost za okužbe, saj je zelišče znano tudi po protibakterijskem delovanju.
Upoštevajte, da lahko pretiravanje s koriandrom preobremeni ledvice. Nosečnice naj se pred uporabo pripravkov iz koriandra posvetujejo z zdravnikom.
Orientalska kumina (Cuminum cyminum)
Orientalska kumina, znana tudi kot kumin, je nepogrešljiva začimba v bližnjevzhodni in indijski kulinariki. Začimba je med drugim zelo koristna za spodbujanje prebave, še posebej, če je toplotno obdelana. Orientalska kumina je bogata z najrazličnejšimi vitamini in minerali. Pomaga pri občutku šibkosti in utrujenosti, prečiščevanju krvi, preprečevanju črevesnih plinov, uspešnejši absorpciji hranil, blaženju krčev, krepitvi imunskega sistema, spodbujanju laktacije, povečevanju libida, anemičnosti, migrenah, alergijah in pri pomiritvi.
Blagodejne učinkovine se skrivajo predvsem v semenih orientalske kumine, ki jih je mogoče uporabiti za pripravo čajev, masažnih olj, obkladkov oziroma zeliščnih oblog itn.
Če vas mučijo trebušni krči oziroma če imate pogosto težave s prebavo, poskušajte v svoje obroke čim pogosteje vključiti nekaj semen orientalske kumine. Bodite zmerni, saj ima začimba zelo izrazit vonj in okus. Pretiravanje z orientalsko kumino pa lahko obenem poveča verjetnost za neprijetne stranske učinke, predvsem za slabost.
Kardamom (Elettaria cardamomum)
Kardamom blagodejno vpliva na prebavni trakt pa tudi na možgane. Ščepec kardamoma je dobro dodati kavi, saj lahko začimba deloma nevtralizira negativen vpliv kofeina. Tudi kardamom se uvršča med začimbe, ki učinkujejo kot afrodiziak. Spodbuja znojenje in izkašljevanje, zato je koristen pri težavah z zasluzenostjo. Obenem olajša prebavo maščob in škrobnatih živil, pomiri želodec in preprečuje zatekanje želodčne kisline v požiralnik.
S kardamom si lahko pomagate pri prehladih oziroma težavah s kašljem, pri hripavosti, slabosti, zaprtju in pri nezbranosti oziroma težavah z razpoloženjem. Zaradi pozitivnega vpliva na živčni sistem vam lahko kardamom pomaga tudi pri pomiritvi.
Uporabna so tako semena kot korenine rastline. Kardamom lahko uporabite kot začimbo ali v čajih. Obenem pa gre za koristen dodatek vodi za inhalacije (npr. v obliki eteričnega olja) in odlično sestavino za izdelavo masažnih olj.
Golostebelni sladki koren (Glycyrrhiza glabra)
V ajurvedskem zdravilstvu je golostebelni sladki koren ena od najbolj cenjenih sestavin za pospeševanje celjenja ran. Uporablja se tudi za lajšanje težav z grlom in dihali, pri izpuščajih in infekcijah, za spodbujanje prebave, uničevanje mikrobov (sladki koren učinkuje tako protibakterijsko kot protivirusno), blažitev vnetij, lajšanje simptomov artritisa, pri težavah z mišicami, kot podpora živčnemu sistemu, za izboljševanje spomina, pri težavah z vranico in žolčnikom, pri gastritisu itn. Sladki koren v prahu je lahko koristen celo kot pomoč pri herpesu.
Pri navedenih težavah si lahko pomagate z žvečenjem stebel ali s čajem iz sladkega korena.
Upoštevajte, da lahko sladki koren prispeva k rahlemu dvigu krvnega tlaka in spodbudi delovanje nadledvične žleze. Še posebej previdne morajo biti nosečnice in osebe, ki dojijo.
Šentjanževka (Hypericum perforatum)
Listi in cvetovi šentjanževke se uporabljajo kot naravni diuretik, za spodbujanje menstruacije in kot pomoč pri depresivnem razpoloženju. Poleg tega lahko šentjanževka pomaga tudi pri parazitih, blaženju krčev in vnetij, pri težavah s kožo (vključno z ekcemi), bolečinah v sklepih, želodčnih bolečinah, opeklinah, ranah in otiščancih.
Na voljo so najrazličnejši pripravki iz šentjanževke, ki pa jih lahko po želji izdelate tudi sami. Šentjanževka se lahko med drugim uporabi za izdelavo čajnih mešanic, tinktur, masažnih olj, mazil in zeliščnih oblog.
Če želite izdelati šentjanževo olje, naberite liste in cvetove šentjanževke, ki jih stresite v kozarec in prelijte z olivnim oljem. Kozarec zaprite in počakajte približno 6–7 tednov. Vsebino kozarca redno pretresajte. Mešanico nato precedite. Tako boste dobili olje rubinasto rdeče barve. Olje shranjujte v temnem prostoru, kjer lahko počaka do dve leti. Peroralna uporaba olja šentjanževke vam lahko pomaga pri lajšanju želodčnih oziroma prebavnih težav. Zunanja uporaba olja pa pride v poštev pri opeklinah, ranah itn.
Muškatni orešček (Myristica fragrans)
Zaradi pomirjajočega delovanja in spodbujanja spanja je muškatni orešček odlična naravna pomoč pri težavah s spanjem, ki so še ena od težav, ki so nadpovprečno pogoste v poletnih mesecih. Razlog za to je seveda vročina. Muškatni orešček tako nikakor ni samo »zimska začimba«.
Med dodatne pozitivne učinke muškatnega oreščka spadajo lajšanje prebavnih težav, vključno s težavami z drisko in bruhanjem, lajšanje težav z ledvicami, krepitev srca in pomoč pri močnih menstruacijah.
Muškatni orešček ni uporaben samo kot začimba ali za pripravo čajev, ampak lahko iz njega izdelate tudi masažno olje. Poleg tega pa je na voljo tudi eterično olje muškatnega oreščka.
Večja količina muškatnega oreščka ima lahko halucinogen učinek, mehka koščica v notranjosti pa je lahko celo strupena. Tako je zelo pomembno, da upoštevate priporočene doze. Obenem pa upoštevajte, da se morajo nosečnice muškatnemu oreščku izogibati.
Bazilika (Ocimum basilicum)
Težko si je predstavljati poletje brez bazilike. Pa ste vedeli, da bazilika ni koristna samo za izboljševanje okusa jedi, predvsem tistih, navdihnjenih z italijansko kulinariko, ampak gre za zelišče, ki je znano tudi po številnih blagodejnih vplivih na zdravje?
Bazilika lahko med drugim pomaga pri prehladih, lajšanju težav s kašljem, pri povišani telesni temperaturi, zamašenih sinusih oz. zasluzenosti, krčih, parazitih, trebušnih bolečinah, artritisu in revmi. Znana je tudi po protibakterijskem in antiseptičnem delovanju ter po krepitvi imunskega sistema.
Pri glivičnih okužbah kože z dermatofiti si lahko uspešno pomagate z zeliščnimi oblogami iz bazilike. Eterično olje bazilike lahko uporabite pri inhaliranju. To bo pripomoglo k hitrejši sprostitvi dihalnih poti. Iz bazilike si lahko pripravite tudi čaj, poleg tega pa jo je mogoče uporabiti za izdelavo masažnega olja s protibolečinskim učinkom.
Nosečnice morajo biti pri uporabi pripravkov iz bazilike previdne, še posebej če gre za zelo koncentrirane pripravke. Bazilika se namreč uporablja tudi za spodbujanje menstruacije in kot naravna pomoč pri sprožitvi poroda.
Grško seno (Trigonella foenum-graecum)
Semena grškega sena se lahko pohvalijo z antiseptičnim, protivnetnim in pomirjajočim učinkom. Pomagajo pri nerednih menstruacijah, pri blaženju kašlja in bolečine v žrelu ter pri spodbujanju prebave. Z grškim senom si je mogoče med drugim pomagati pri zaprtju, bronhitisu, povišani telesni temperaturi, povišanih ravneh škodljivega holesterola, pri težavah z očmi, manjših ranah, žuljih in izpuščajih. Grško seno je znano tudi po spodbujevalnem vplivu na maternico in po tem, da lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. Poleg tega pa lahko ublaži simptome astme, pomaga pri težavah s sinusi in spodbudi tvorbo mleka pri doječih materah.
Grško seno lahko uporabite kot začimbo, za pripravo čajev in tekočine za grgranje (kot pomoč pri bolečinah v žrelu), za masažna olja, v obkladkih oziroma protibolečinskih oblogah itn.
Zaradi stimulativnega vpliva na maternico bi se morale nosečnice uporabi grškega sena izogibati. Pripravki iz grškega sena niso primerni niti za otroke, mlajše od dveh let. Poleg tega pa morate upoštevati, da lahko grško seno spodbudi zadrževanje vode v telesu, še posebej če ste zaužili večjo količino.
Navadna zelena (Apium graveolens)
Hipokrat, ki velja za očeta medicine, je zapisal, da je lahko navadna zelena zelo koristna za pomiritev živcev oziroma kot pomoč pri razdraženosti. Kasneje je bilo odkrito, da navadna zelena resnično vsebuje zelo veliko kalcija. Čeprav je kalcij znan predvsem kot mineral, ki je pomemben za naše zobe in kosti, lahko pomaga tudi pri pomiritvi, še posebej v kombinaciji z magnezijem. Koristne snovi lahko najdete tako v steblu oziroma korenini kot v listih in semenih. Semena denimo vsebujejo veliko železa in precejšnjo količino vitaminov, vključno z vitaminoma A in C ter vitamini iz skupine B, ki so prav tako znani po pomirjajočem vplivu na živčni sistem. Zelena lahko med drugim pomaga pri težavah z jetri in pri povišanem krvnem tlaku.
Uživanje semen zelene obenem pomaga pri lajšanju simptomov artritisa. V semenih je namreč mogoče najti zelo učinkovite protivnetne snovi. Semena so lahko obenem koristna za lajšanje mišičnih krčev.
Če se spopadate z otečenimi bezgavkami, vam priporočamo, da najprej naribate steblo zelene. Koščke zavijte v čisto bombažno krpo, nato pa jih uporabite kot protibolečinsko oblogo.
Osebam, ki imajo težave s hipertenzijo (kronično povišanim krvnim tlakom), lahko pomaga redno uživanje zelene. Pitje soka zelene pred obroke pa pripomore k zmanjšanju apetita, zato gre za navado, ki je še posebej koristna za osebe, ki se poskušajo znebiti odvečnih kilogramov.
Podobno kot pri mnogih drugih rastlinah morajo biti nosečnice previdne tudi pri uporabi zelene. Previdnost je v tem primeru potrebna predvsem zaradi dejstva, da lahko zelena spodbudi krčenje maternice.
Navadni hren (Armoracia rusticana)
Hren običajno povezujemo predvsem z veliko nočjo, vendar gre za živilo, ki ga je priporočljivo uživati v vseh letnih časih, vključno s poletjem. V poletnih mesecih pa so lahko obenem zelo koristni hrenovi pripravki za zunanjo uporabo. Hrenova tinktura lahko na primer pomaga pri pomiritvi razdražene kože. Z njeno pomočjo lahko zmanjšate nevarnost za resnejše zaplete, povezane z okužbami, in spodbudite celjenje kože. To je povezano predvsem z antiseptičnim delovanjem hrena.
Morda se sliši nenavadno, vendar lahko malce hrena dodate celo zobni pasti. To bo pripomoglo k učinkovitejšemu čiščenju zob in k pospešenemu uničevanju bakterij v ustni votlini.
Če vas mučijo težave s sinusi oziroma zamašenimi dihalnimi potmi, si privoščite malce sveže naribanega hrena, ki ste mu dodali nekaj kapljic limoninega soka. Uživanje svežega hrena je priporočljivo tudi za naravno ublažitev simptomov, povezanih s PMS-om, predvsem za preprečevanje zastajanja vode v telesu. Hren je namreč znan tudi po diuretičnem delovanju.
Kljub številnim pozitivnim vplivom na zdravje pa seveda tudi s hrenom ni dobro pretiravati. Če zaužijete zelo veliko hrena, lahko namreč pričakujete težave s trebušnimi krči in/ali drisko. Eden od možnih zapletov pa je tudi zelo intenzivno znojenje.
Zelje (Brassica oleracea)
Ali ste vedeli, da se v zelju skriva ogromno protivnetnih snovi? To so slutili že stari Grki, ki so si z zeljem pogosto pomagali pri zdravljenju poškodb in celo očesnih infekcij. Redno uživanje zelja lahko tako pripomore k zaščiti pred vnetji, obenem pa naj bi ta navada zmanjšala nevarnost za različna rakava obolenja.
Listi zelja so odlična izbira za obloge, s pomočjo katerih lahko pospešite celjenje ran in pomirite razdraženo kožo. Uporabite pa jih lahko tudi kot pomoč pri modricah in oteklinah ter pri glavobolih. Učinek bo še posebej dober, če boste zeljne liste pred uporabo rahlo segreli. Če imate pri roki liste rdečega zelja, pa lahko iz njih pripravite naravni sirup za lažje izkašljevanje.
S pomočjo zeljnega soka je mogoče pospešiti celjenje drobnih ustnih razjed. Grgranje tega soka pa pomaga pri vnetem žrelu.
Kumara (Cucumis sativus)
Kumare so znane po zelo izrazitem hladilnem učinku. Tako gre za idealno živilo za poletni čas. Dodatna odlika kumar pa je protivnetno delovanje. Za pozitivne učinke poskrbi tako uživanje kumar kot njihova zunanja uporaba.
Redno uživanje kumar je med drugim zelo koristno za lajšanje različnih težav s kožo, pri katerih si lahko pomagate tudi s hladilnim kumaričnim mazilom. Za hitro osvežitev v vročih dneh si privoščite kozarec svežega kumaričnega soka, ki lahko obenem pomaga pri zgagi oziroma pri težavah z želodčno kislino, pri ekcemu ter lajšanju simptomov artritisa in putike.
Če občutite napetost v očeh oziroma če so vaše oči otečene, jim privoščite hladilno kumarično oblogo. Vzemite dva sveže narezana kolobarja ohlajene kumare in ju za nekaj minut položite na oči oziroma na veke. To bo ublažilo zabuhlost in poskrbelo za razbremenitev oči.
S kumarami si lahko zelo uspešno pomagate tudi pri pomiritvi kože, ki jo je opeklo sonce. Na opečeno kožo preprosto nanesite rezine kumar ali jo namažite s kumaričnim sokom.
Uporabna so tudi kumarična semena. S posušenimi in zmletimi semeni si lahko med drugim pomagate pri zdravljenju okužb s paraziti.
Kumare učinkujejo kot naravni diuretik, zato lahko pripomorejo k učinkovitejšemu razstrupljanju telesa in k uspešnejšemu premagovanju okužb sečil, ki so še ena od tipičnih poletnih tegob.
Virginski nepozebnik (Hamamelis virginiana)
Virginski nepozebnik je grm, ki uspeva predvsem na območju Severne Amerike. Deli virginskega nepozebnika, predvsem listi in lubje, se uporabljajo za izdelavo najrazličnejših izdelkov za nego (poškodovane) kože, na primer hidrolatov, mazil in tonikov. Rastlina lahko med drugim pomaga pri ublažitvi vnetij in zmanjšanju izrazitosti modric. Virginski nepozebnik pa je lahko tudi dobrodošla pomoč pri hemoroidih in krčnih žilah.
Pri blažjih zvinih si lahko pomagate z obkladki z dodatkom virginskega nepozebnika. Če se spopadate z bolečinami v mišicah ali z revmatičnimi obolenji, pa je priporočljivo, da pripravke z virginskim nepozebnikom redno dodajate kopelim.
Zaradi analgetičnih, antiseptičnih in protivnetnih učinkov je virginski nepozebnik odlična izbira za hitro pomoč pri najrazličnejših manjših poškodbah, ki so v poletnih mesecih praktično neizogibne. Pomagate pa si lahko tudi s čaji in drugimi izdelki, primernimi za zaužitje. Virginski nepozebnik uspešno pomiri prebavila. Med drugim lahko pomaga pri driski.
Navadni oreh (Juglans regia)
Oreha verjetno ni treba posebej predstavljati. Gre za dobro znani vir koristih maščob, vključno z omega-3-maščobnimi kislinami, in številnih dragocenih mineralov. Koristen ni le sam oreh; dragocene snovi se namreč skrivajo tudi v lubju drevesa.
Orehovo lubje lahko med drugim pomaga pri lajšanju težav z dlesnimi, saj je znano po protivnetnem delovanju. Če ga boste dodali kopeli, pa lahko lubje poskrbi tudi za ublažitev simptomov revme oziroma nasploh za ublažitev bolečin v mišicah in sklepih. Lubje učinkuje kot naravni adstringent, tj. snov, ki zmanjša prepustnost kože/sluznice, s čimer se zmanjša občutljivost na zunanje vplive. Posledično se zmanjša tudi tveganje za vnetno reakcijo. S pomočjo orehovega lubja pa lahko ne nazadnje spodbudimo tvorbo mleka pri doječih materah.
Redno uživanje orehov lahko pomaga pri premagovanju utrujenosti in pri krepitvi telesa ter pri težavah z zgago, drisko in utrujenostjo. Obenem spodbudi prekrvavitev in prispeva k zaščiti srca.
Tinktura iz orehovega olja je koristna pomoč pri oteklinah in pri različnih težavah s kožo, saj lahko spodbudi proces obnove. Pred nanosom tinkturo razredčite z izbranim rastlinskim oljem.
Krompir (Solanum tuberosum)
Krompir je izjemno hranilno živilo, bogato z vitaminom C in vitamini iz skupine B, kalijem ter drugimi pomembnimi minerali. Pri tem ne smete pozabiti, da se ogromno koristnih hranil skriva tudi v olupkih. Čaj, pripravljen iz krompirjevih olupkov, velja za tradicionalno naravno pomoč pri povišanem krvnem tlaku.
Iz krompirja lahko pripravite celo sok, ki ga je mogoče uporabiti za lajšanje blažjih težav z želodčnimi razjedami in za blaženje vnetij, povezanih z artritisom.
Za pomoč pri zvinih in modricah se priporočajo krompirjeve obloge. Sveže nariban krompir lahko uporabite pri opeklinah. S kuhanim, toplim krompirjem pa si lahko pomagate pri »teniškem komolcu« oziroma pri bolečinah v različnih sklepih.
Krompir uvrščamo med bazična živila, kar pomeni, da gre za živilo, ki lahko pripomore k učinkovitejšemu odstranjevanju strupenih snovi iz telesa. Redno uživanje krompirja pa lahko prispeva tudi k upočasnitvi procesa staranja, predvsem zaradi velike količine vitamina C, ki spada med močne antioksidante, in k zmanjšanju tveganja za srčno-žilna obolenja.
Brusnice (Vaccinium vitis-idaea)
Vnetje sečil lahko pokvari še tako krasno poletje. To velja še posebej za ponavljajoča se vnetja. Eno najboljših živil, s pomočjo katerih lahko zmanjšate nevarnost za težave s sečili, so nedvomno brusnice.
Gre za živilo, ki vsebuje veliko vitamina C in snovi, ki preprečujejo okužbe. V brusnicah lahko med drugim najdemo snov, ki vpliva na pH urina, kar ustvari manj ugodno okolje za razmnoževanje bakterij. Brusnice oziroma pripravki iz brusnice pridejo v poštev tako preventivno kot za blaženje simptomov, če se je okužba že razvila. Vsakodnevno pitje brusničnega soka lahko pripomore celo k zmanjšanju nevarnosti za ledvične kamne.
Brusnice se priporočajo tudi kot naravna pomoč pri težavah s prostato. Pripravki iz brusnic pa lahko pomagajo tudi astmatikom in osebam, ki se spopadajo s slabo prekrvavitvijo.
Kis
Tudi (razredčen) kis je lahko učinkovita naravna pomoč pri vnetju mehurja oziroma okužbi sečil. Deluje namreč antiseptično. Kis pa lahko poskrbi še za številne druge pozitivne učinke. Koristen je tako pri tipičnih poletnih tegobah kot nasploh. Pomaga lahko na primer pri osjih pikih oziroma pri pikih žuželk.
Pitje kisa pred obroki lahko prispeva tudi k zmanjšanju apetita, posledično pa k lažjemu nadzoru nad telesno težo. Kis je koristen tudi za lajšanje prebavnih težav, kot pomoč pri nespečnosti, pri prehladih, artritisu in astmi. Če imate na primer težave z zamašenimi dihalnimi potmi, so parne inhalacije nad segretim jabolčnim kisom odlična naravna pomoč. Poskrbijo namreč za zmehčanje in s tem za lažje izločanje sluzi.
Estrogenska dominanca je ena od oblik hormonskega neravnovesja in je zelo pogosta pri sodobni ženski. V svoji praksi srečujem vse več žensk s tem problemom, ki ga spremljajo različne težave in osebne stiske. Še posebej se rad pojavlja pri ženskah v obdobju predmenopavze.
Tako estrogen kot progesteron sta spolna hormona, ki sta ključna v ženskem ciklu. V kolikor je njuno medsebojno razmerje neuravnovešeno v prid estrogena, lahko to rezultira v celi paleti različnih simptomov in nevšečnosti, s katerimi se je precej naporo spopadati.
Znaki estrogenske dominance:
Neredne ali močne menstruacije
Krvni strdki v menstruaciji
Boleče menstruacije
Upad libida
Hitrejše staranje
Spremembe v razpoloženju, še posebej pred menstruacijo (občutek jokavosti, frustracije in razdraženosti)
Občutljive dojke, ciste v dojkah
Glavoboli in migrene (še posebej pred menstruacijo)
Skladiščenje maščevja na bokih, stegnih in trebuhu
Neravnovesje krvnega sladkorja
Kaj povzroča estrogensko dominanco?
Obstajata dva načina, kako lahko pride do povišanih ravni estrogena v razmerju z nivojem progesterona; t. i. endogeni in eksogeni način. V sodobnem svetu ženske z estrogensko dominanco le-to običajno pridobijo s kombinacijo obeh načinov.
Pri endogenem načinu lahko naše telo proizvaja preveč estrogena, lahko pa ima težave z naravnim izločanjem estrogena preko jeter in črevesja.
Ena izmed oblik estrogena, imenovana estron, se povečini izloča v maščevju. To pomeni, da je pri ženskah s prekomerno telesno težo in veliko maščevja več možnosti za previsoke ravni estrogena v telesu. Najbolj frustrirajoče dejstvo pri tem pa je, da lahko tovrstno hormonsko neravnovesje pogosto vodi v nezmožnost izgubljanja odvečne telesne teže (še posebej na trebuhu, stegnih in bokih)!
Po drugi strani pa lahko do težav z estrogenom pripomore tudi neravnovesje v črevesnem mikrobiomu. Višji nivo slabih v primerjavi z dobrimi bakterjami v črevesju govori v prid estrogenske dominance. Dobre bakterije namreč pomagajo pri razgradnji estrogena v črevesju. V kolikor jih primanjkuje, se lahko odvečni estrogen reabsorbira v črevesju, namesto da bi se izločil z našim odvajanjem.
Nenazadnje, tudi inzulinska rezistenca lahko pripomore k povišanemu izločanju estrogena. To je še posebej možno zaznati pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov.
Po drugi strani pa smo lahko izpostavljeni estrogenu iz zunanjega okolja. Tu govorimo o t. i. ksenoestrogenu. Tukaj govorimo o estrogenu podobnih substancah iz našega okolja, ki lahko pripomorejo k povišanju nivoja estrogena v našem telesu. To so običajno kemikalije, ki motijo naš endokrini sistem in v našem telesu delujejo podobno kot estrogen.
Ksenoestrogene lahko vsebujejo naslednji izdelki:
Izdelki z bisfenol A (BPA), katerega najdemo v nekaterih plastikah in oblogi pločevink.
Sintetične dišave.
Meso in mlečni izdelki iz konvencionalne reje (uporaba zdravil, hormonov itn.).
Neekološka sadje in zelenjava (uporaba pesticidov itn.).
Kontracepcijske tabletke in nadomestno hormonsko zdravljenje (dodan sintetični estrogen).
Kako si po naravni poti lahko pomago pri estrogenski dominanci
Spopadanje z estrogensko dominanco je za posameznico lahko precej naporno in obremenjujoče. Vsekakor pa moramo tukaj računati na precej dolgo pot. Najlažje si bomo pomagali, če bomo uredili svojo prehrano, pospešili razstrupljanje jeter, pospešili izločanje estrogena in se izogibali okolijskim ksenoestrogenom.
Hrana za hormonsko ravnovesje
Uživanje hrane, ki podpira hormonsko ravnovesje, naravno znižuje visoke ravni estrogena in pospešuje razgradnjo estrogena v jetrih. Kar pa je osnova za obvladovanje estrogenske dominance. Najslabše kar lahko storimo pri estrogenski dominanci, je to, da še naprej uživamo predelano hrano, sladkarije in rafinirane ogljikove hidrate. Izogibati pa se je potrebno tudi živalskim izdelkom iz konvencionalne pridelave, neekološki soji, alkoholu in kavi. Vse to namreč povišuje raven estrogena v telesu.
Za uravnavanje hormonov se priporoča:
Laneno seme
Stročnice, kot so fižol, leča, grah, čičerika itn.
Sezam
Česen
Posušene marelice, datlji, suhe slive
Sveža zelišča, kot so peteršilj, koper, žajbelj itn.
Zeleni čas
Komarček
Ekološka tempeh in miso (ostalim, še posebej neekološkim oblikam soje se je bolje izogniti)
Križnice (ohrovt, brstični ohrovt, zelje, brokoli, cvetača) – ta zelenjava vsebuje učinkovino, ki pomaga jetrom pri razgrajevanju odvečnega estrogena
Kalčki brokolija
Živila, bogata s probiotičnimi bakterijami (kislo zelje, kimči, naravni jogurt, kefir, kambuča) – ta živila podpirajo zdravje črevesja in uravnovešajo njegove bakterije
Živila, ki podpirajo jetra in s tem uravnavajo estrogen:
Regrat
Zeleni čaj
Kakav
Redkvice
Artičoke
Za uravnovešenost hormonov so pomembne tudi zdrave maščobe, s skrbnim poudarkom na omega 3 maščobnih kislinah. Maščobe so namreč potrebne za naravno produkcijo hormonov. Dobri viri maščob so kakovostna hladno stiskana olja, orehi, chia semena, lan, avokado, olive, semena in oreščki. Za tiste, ki radi uživajo ribe, se priporoča divji losos in sardine.
Nenazadnje je treba omeniti tudi to, da je potrebno poskrbeti za primerno hidracijo in zaužiti čim več sveže, čiste vode. Seveda ne iz plastenke!
Omenili smo že, da se je treba izogibati tudi okolijskim estrogenom. Tukaj je nekaj nasvetov na to temo.
Hrana, ki jo uživamo, naj bo iz ekološke pridelave.
Za shranjevanje uporabimo steklo in ne plastike.
V kolikor uživamo živalske proizvode, izbirajmo ekološke. V kolikor to ni mogoče, se pri mesu izogibajmo mastnim delom, ker je v maščobi shranjenih največ toksinov.
Ne uporabljamo vode iz plastenk.
Priskrbimo si filter za vodo.
Navadno kozmetiko zamenjajmo za naravno in ekološko.
Zmanjšajmo uživanje hrane iz plastike in pločevink.
Uredimo si kontracepcijo.
Kaj še pomaga pri urejanju estrogenske dominance.
Fizična aktivnost – s potenjem pospešimo izločanje toksinov iz telesa in razbremenimo jetra.
Uredimo stres z meditacijo, jogo, sprehodom ipd. – povišan nivo kortizola lahko zniža nivo progesterona in/ali ustavi ovulacijo.
Poskrbimo za zdravo telesno težo.
Bioterapija, homeopatija – naravni metodi, ki se zelo dobro spopadata z hormonskim neravnovesjem.
Poletje prinaša številne užitke: sonce, morje, sprostitev. A hkrati tudi izzive za kožo, lase in počutje. Sončne opekline, suha koža, izsušeni lasje ali neprijetne pike so pogoste poletne nadloge, ki lahko hitro pokvarijo sproščen dopustniški utrip.
Na srečo narava ponuja številne rešitve – preproste, učinkovite in dostopne. V tem članku boste našli najboljše domače SOS pripravke, ki jih lahko hitro pripravite sami, in ki bodo vašo poletno nego dvignili na višjo raven. Brez kemije, brez zapletenih sestavin – le preverjeni recepti, ki delujejo.
Jasna Jež je svojo ljubezen do naravne kozmetike začela udejanjati že pred desetletjem. Sprva so jo najbolj pritegnila naravno izdelana mila, kasneje pa se je po lastnih recepturah lotila še izdelave naravnih dezodorantov, šamponov, balzamov in olj. Glede na to, da v njeni zgodbi sodeluje celotna družina, tako hči kot tudi mož, je seveda z njegovo pomočjo razvila še posebne pripomočke za nego moške brade.
Skozi leta preizkušanja številnih kakovostnih sestavin je prišla do znanja, na podlagi katerega je tokrat za nas sestavila nekaj receptov za enostavne kozmetične izdelke, ki nam bodo še kako prav prišli v poletnem času. Njeni postopki so enostavni in izdelave se lahko lotimo kar v domači kuhinji. Poudari pa, da ne smemo pozabiti na osnovna pravila higiene. Delovno površino in pripomočke ter embalažo moramo temeljito očistiti in posušiti ter razkužiti z alkoholom.
Ognjičev macerat
Ognjič je ena izmed tistih zdravilnih rastlin, ki je primerna za nego vseh vrst poškodovane kože. V ta namen se uporablja njegov rumeno-oranžen cvet. Ognjičev macerat je vsestranski in zelo enostavno si ga lahko pripravimo sami doma. »Za macerate je najprimernejše jojobino olje, ki ima zelo dolg rok uporabe, tudi do treh let. Poleg dolge življenjske dobe ima zelo podobne lastnosti oziroma sestavo kot maščobni izločki na človeški koži. Zelo dobro je tudi deviško olivno olje ali kakšno drugo rastlinsko olje, ki ne postane hitro žarko. Izogibajmo se oljem, ki jim rok uporabe zelo hitro poteče (na primer konopljino olje ali olje lanenih semen). Za izdelke, ki jih pustimo na koži, je zagotovo najprimernejše olje, ki je pridobljeno na ekološki način,« nam svetuje.
Potrebujemo:
suhi cvetovi ognjiča
ekološko rastlinsko olje
kozarec s pokrovčkom (najboljši za vlaganje, velikost pa je odvisna od količine macerata, ki ga potrebujemo)
Postopek:
Suhe ognjičeve cvetove naložimo do polovice v čist in suh kozarec. Preostalo polovico kozarca napolnimo z oljem. Zapremo in postavimo na svetlo za približno 3 tedne. Ni potrebno, da ga izpostavimo na direktno sonce. Nekateri prisegajo tudi na temen prostor. Odločitev je prepuščena lastni izbiri. Olje po preteku tega časa precedimo in uporabimo kot dodatek pri izdelavi različnih kozmetičnih izdelkov, ki so namenjeni suhi, poškodovani ali od sonca opečeni koži.
Nasvet: »Zelo pomembno je, da so ognjičevi cvetovi suhi.« Če cvetov ne bomo dobro posušili, se nam bo v olje izločila voda iz cvetov in izdelek ne bo uporaben.
Balzam za kožo po pikih insektov
»Včasih se nam kljub uporabi različnih sredstev proti insektom ne uspe dovolj zaščititi pred njihovimi piki. Posledica so srbeče ali skeleče otekline na koži. Enostaven recept za balzam, ki bo pomagal lajšati težave po pikih, je narejen v nekaj minutah. Recept je napisan za uporabo za celo družino, je pa bolj priročno, če vsebino vlijemo v več manjših lončkov in ima vsak družinski član svojega,« predlaga.
Za približno 100 g balzama potrebujemo:
78 g ognjičevega macerata (glej opis zgoraj)
1,5 žlice čebeljega voska
3/4 čajne žličke karitèjevega masla
nekaj kapljic eteričnega olja poprove mete
več manjših lončkov ali en 100 ml lonček
Postopek:
Na vodni kopeli med mešanjem stopimo čebelji vosek in karitèjevo maslo. Ko je vse stopljeno, dolijemo še ognjičev macerat in ves čas mešamo, da se sestavine dobro povežejo. Ko se mešanica nekoliko ohladi, dodamo še eterično olje. Učinek poprove mete bo na mestu pika puščal prijeten občutek hlajenja. Nato ponovno dobro premešamo in vlijemo v lončke.
Nasvet: »Preden dodamo eterično olje, naj se masa čim bolj ohladi. Če se masa prične prehitro strjevati v grudice in ne moremo vmešati eteričnega olja, posodico za nekaj trenutkov vrnemo nad vodno kopel, da se ponovno nekoliko utekočini. Pazimo, da ne segrejemo preveč, saj bi s tem uničili pozitivne učinkovine. Ko dodamo eterično olje, še nekaj časa mešamo, da se eterično olje lepo razporedi po celotni masi,« svetuje. Pozorni bodimo, da se balzam povsem ohladi, preden lončke zapremo.
Nikar ne hitimo, saj se lahko zgodi, da zaradi neohlajene vsebine na pokrovčku nastanejo kapljice kondenza, ki bodo stekle v lonček in pokvarile vsebino. »Ker balzam ne vsebuje konzervansov, pazimo, da so prsti, s katerimi zajemamo vsebino iz lončka, vedno čisti in popolnoma suhi. Še bolje je, če si pri tem pomagamo s čisto in razkuženo kozmetično žličko, ki jo po vsaki uporabi ponovno očistimo. Če je le možno, hranimo balzam pred uporabo v hladilniku, saj bomo po nanosu hladnega balzama hitreje začutili olajšanje na opečenem mestu.«
Vlažilno pršilo za lase
Da bodo naši lasje poleti videti manj utrujeni, bolj sijoči in zdravega videza, si pripravimo pršilo, s katerim jih na hitro navlažimo. Ker vsebuje hidrolat rožmarina, pomaga tudi za hitrejšo rast, obnovo in krepitev las. »Pršilo nanesemo na lase tik ob lasišču, zmasiramo in nato lase nežno razčešemo. Lahko ga uporabimo na mokrem ali suhem lasišču. Spiranje ni potrebno. Pred vsako uporabo pa ga obvezno pretresemo.«
1 jedilno žlico soka aloe vere, ekološkega, brez vseh dodatkov
hidrolat rožmarina
nekaj kapljic eteričnega olja, v primeru, da uporabljate neodišavljeno rastlinsko olje
50 ml stekleničko s pršilko
Postopek:
Olje, glicerin in sok aloe vere odmerimo v merilno čašo in jih dobro premešamo. Vlijemo jih v stekleničko, v katero nato dolijemo hidrolat rožmarina. V kolikor dodamo tudi eterična olja, jih dodamo na koncu in temeljito premešamo.
Nasvet: »Če se vam lasišče zelo hitro masti, lahko naredite pršilo tudi brez olja. V tem primeru povečamo količino hidrolata.«
Vlažilna meglica za telo za zrelo kožo
»Recept za meglico bo prišel prav kot »prva pomoč« za suho zrelo kožo v poletnih mesecih. Hidrolat damaščanske vrtnice je zelo dobrodošel za nego zrele in občutljive kože, glicerin koži dovaja vlago, olje pa jo nežno neguje in mehča. Pred vsako uporabo stekleničko dobro pretresemo, saj meglica ne vsebuje emulgatorjev, ki bi povezali vodne in oljne sestavine.«
Za 50 ml meglice potrebujemo:
hidrolat damaščanske vrtnice
1 čajno žličko soka aloe vere, ekološkega, brez vseh dodatkov
1 čajno žličko arganovega olja
50 ml stekleničko s pršilko
Postopek:
V stekleni posodi dobro zmešamo gel aloe vere in olje. Vlijemo ju v stekleničko in prilijemo hidrolat damaščanske vrtnice. Zaprto stekleničko dobro pretresemo, kar storimo tudi pred vsako uporabo.
Nasvet: »V kolikor bomo uporabili neodišavljeno rastlinsko olje, lahko v pripravek dodamo nekaj kapljic eteričnega olja. Za pomlajevalni učinek je najboljše eterično olje smilja. Ker je meglica brez konzervansov, jo hranimo v hladilniku in porabimo v nekaj dneh.«
Balzam za kožo po sončenju
Kadar nas sončni žarki ujamejo nezaščitene in nam opečejo kožo, je lahko to zelo neprijetno, boleče in pekoče. »Za blažje opekline si lahko pomagamo sami s preprostim, a zelo učinkovitim balzamom za telo. Pomagamo si lahko z že narejenim gelom aloe vere, ki ga lahko kupimo v vsaki lekarni. Pri nakupu bodimo pozorni, da ne vsebuje nepotrebnih dodatkov, kot so barvila in alkohol. Balzam, ki ga bomo obogatili z nekaj »priboljški«, naj bo v poletnih mesecih vedno pri roki v najbližjem hladilniku, saj ohlajen nudi še hitrejše olajšanje.
Aloe vera je odlična za pomiritev kože, svoje pa v recepturi dodata tudi ognjičev macerat in eterično olje prave sivke, ki je eno redkih eteričnih olj, ki jih lahko nanašamo neposredno na kožo in je odlično za nego od sonca opečene kože.«
Za približno 90 g balzama potrebujemo:
1 jedilno žlico čebeljega voska
3 jedilne žlice gela aloe vere
1 jedilno žlico kokosovega olja
2 čajni žlički karitèjevega ali mangovega masla
3 jedilne žlice ognjičevega macerata
10–15 kapljic eteričnega olja prave sivke
lonček za kremo
Postopek:
Nad vodno kopeljo počasi stopimo čebelji vosek, kokosovo olje in karitèjevo maslo. Mešamo in pazimo, da se vsebina ne pregreje. Ko je vse tekoče, med mešanjem dodamo ognjičev macerat. Vosek se topi malo nad 60 °C, pod to mejo pa se začne precej hitro gostiti, zato je potrebno intenzivno mešanje, da preprečimo nastanek grudic. Ko se zmes nekoliko ohladi, med mešanjem dodamo še gel aloe vere in eterično olje prave sivke.
Pazimo, da oboje zelo dobro in enakomerno vmešamo. Nalijemo oziroma z žličko naložimo v lonček za kremo. Lonček pustimo odprt, vse dokler se vsebina ne ohladi na sobno temperaturo. S tem bomo preprečili nastanek kondenza, ki nam lahko pokvari mazilo še pred prvo uporabo, saj smo naredili povsem naraven izdelek brez konzervansov.
Nasvet: »Balzam je precej hranilen in na koži ustvari zaščitni sloj. Uporabimo ga lahko tudi za zaščito suhih rok pozimi, vendar pa priporočam, da naredite svežega za vsak letni čas posebej.«
