Rman (Achillea millefolium) so že od nekdaj uporabljali ne le kot zdravilno rastlino, temveč tudi kot dodatek k jedem in kot aromo pri varjenju piva. Zel rmana so v terapevtske namene uporabljala indijanska plemena v Severni Ameriki.

Navadni rman

Čaj iz rmana uporabljajo pri vročini, prehladu, gripi, gastrointestinalnih težavah, pri celjenju ran, kot analgetik pri glavobolih, kot blago pomirjevalo. Zanimivo je, da so na Kitajskem posušena stebla rmana uporabljali za napovedovanje prihodnosti. Latinsko ime Achillea millefolium L. je rman dobil po neranljivem junaku Ahilu. Mit pripoveduje, da je Ahil z rmanom zdravil svoje vojake. Poznan pa je tudi pod drugimi ljudskimi imeni, kot so jermanec, kačjek, korancelj, krvavnik, zavrelec, purečjak in škorocelj.

Rman je trajnica in zraste do 50 cm. Ima pokončno, čvrsto, lesnato steblo in raste iz plazeče korenike. Ima suličaste, dlakave, izmenično nameščene, 5-12 cm dolge liste. Cvetni koški so urejeni v socvetje bele do roza barve. Je razširjena rastlina po Evropi, Severni Ameriki in Aziji. Rman cveti spomladi in poleti (odvisno od podnebja), v Sloveniji od junija do septembra. Cvetovi so združeni v koške, bele do temno rožnate barve.

Rman ima številne zdravilne učinkovine

Zaradi eteričnih olj in drugih učinkovin, ki jih vsebuje, se navadni rman pogosto uporablja v ljudskem zdravilstvu, največkrat za blaženje vnetij, prebavnih težav in prekomernega znojenja ter ustavljanje krvavitev. V preteklosti so ga uporabljali tudi kot zelenjavo za prehrano ali njegov izvleček za aromo pri varjenju piva. Kot dodatek jedem in pijačam (predvsem žganim) se uporablja še danes.

Rman zdravilna rastlina

V vrtu izboljša rast drugih rastlin, saj izboljšuje kvaliteto prsti, hkrati pa odganja nekatere škodljivce (predvsem rastlinojede žuželke) in privablja druge, ki plenijo škodljivce (npr. ose). Za namene hortikulture so vzgojili že več okrasnih varietet. Zaradi svoje nezahtevnosti lahko postane tudi invazivna rastlina.

Rman vsebuje 0,2⎼1,4 % eteričnega olja, seskviterpenske laktone, flavonoide (kvercetin, rutin) in njihove glikozide, cianogene glikozide, akonitinsko, izovalerijansko in salicilno kislino, vitamin C in folno kislino, čreslovine, grenčine, saponine, fruktozo, glukozo, aminokisline (alanin, histidin, levcin, lizin, histidin), linolensko, palmitinsko, oleinsko maščobno kislino, sitosterole, ahilein . . . Do danes so strokovnjaki izolirali že več kot 100 spojin iz rmana. Glavne spojine iz eteričnega olja so α in β-pinen, cineol in kafra.

Rman sušenje rastline

Kako deluje rman?

Izvleček rmana deluje protimikrobno. Učinkovit je proti mikroorganizmom: Staphylococcus aureus, Echerichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Salmonella enteritidis, Candida albicans in Aspergillus niger. Ugotovili so tudi, da ima antioksidativno delovanje, saj zmanjša oksidativne poškodbe krvnih celic (eritrocitov in levkocitov), zmanjša lipidno peroksidacijo z lovljenjem radikalov. Rman uporabljamo pri spodbujanju teka, dispepsiji (bolečina v zgornjem dela trebuha in spodnjem delu prsnega koša), zaradi zmanjšanega izločanja želodčnih sokov; v tem primeru ga uporabljamo skupaj z še drugimi zelišči, ki imajo močnejši učinek. Rman deluje antiflogistično (protivnetno) in spazmolitično (proti krčem).

Neželeni učinki rmana

Neželeni učinki se lahko kažejo kot preobčutljivostne reakcije, ki se kaže s srbenjem in vnetjem kože. V tem primeru prenehamo z jemanjem rmana. Pri bolnikih z epilepsijo in nosečnicah, doječih materah pa je rman kontraindiciran.

Rman

Uporaba rmana v zdravilstvu

V zdravilstvu se rman uporablja proti vročini, prehladu, griži, driski, napenjanju, krvaveči zlati žili, zvišanemu krvnemu tlaku, pri možganski in koronarni trombozi povezani z zvišanim tlakom, za povrnitev teka, ob izostanku mesečnega perila. Rman je še posebej uporaben za dekleta in žene, ki imajo ob menstruaciji krče s spremljajočimi bolečinami v križu v spodnjem delu trupa.

Rman je diaforetik, potilo, antipiretik, sredstvo proti vročini, spazmolitik, blažilo krčnih bolečin, sedativ in hipnotik, pomirjevalo in uspavalo, hipotenziv, zniževalec krvnega tlaka, adstringent, krčilo tkivnih površin, diuretik, spodbujevalec nastanka in izločanja vode ter uroantiseptik oziroma razkužilo za sečila.

Rman

Krčne žile in hemoroidi

Krčne žile nastanejo zaradi oslabelosti ven tik pod kožo ali zaradi zvišanega tlaka v njih. Zaradi tega se tanke stene površinskih ven premočno napnejo, grčasto izbočijo nad površino kože in v njih začne zastajati kri.

Hemoroidi ali zlata žila so največkrat posledica pogostih zaprtij. Pri teh težavah lahko pomagajo številna zelišča. Izvrsten adstringens je destilat iz virginskega nepozebnika (Hamamelis virginiana), navadni rman (Achillea millefolium) pa pospešuje celjenje ter deluje kot adstringens in sredstvo proti vnetju.

Čaj iz rmana

Čaj iz rmana

Naberemo ga na neškropljenih travnikih, nabiramo pa v času cvetenja v juliju. Čaj pripravimo iz 20 g posušenih cvetov, ki jih prelijemo z enim litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Dobljeni čaj precedimo in uporabimo razredčenega v razmerju 1 : 10.

Čaj iz rmana proti senenemu nahodu

Potrebujemo:

  • 1l vode
  • 1 žlica rmana
  • 1 žlica zeli plešca
  • 1 žlica smetlike
  • 1 žlica hrastovega lubja

Vodo zavremo in prelijemo čajno mešanico. Pokrijemo in pustimo stati 10-15 minut, odcedimo in pijemo po požirkih čez cel dan. Naredimo 3-tedensko kuro.

Čajna mešanica proti hemorodiom

Potrebujemo:

  • 20 g rmana
  • 20 g omele
  • 20 g plešca
  • 20 g črnega trna
  • 20 g kamilic

Zmešamo zelišča in jih prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 3-5 minut in odcedimo. Popijemo po eno skodelico zjutraj in zvečer.

Čaj proti migreni in pri težavah z menopavzo

Potrebujemo:

  • 20 g rmana
  • 20 g lubja krhlike
  • 20 g dišeče perle
  • 20 g listov sene
  • 20 g korenike pirnice

Zmešamo zelišča in jih prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 5-10 minut in odcedimo. Popijemo po eno skodelico zjutraj, ko vstanemo in pred spanjem.

Z zdravilnimi zelišči nad protin

Protin je presnovna bolezen, navadno povezana s kopičenjem sečne kisline v sklepih zaradi napačne prehrane. Ključni simptomi protina so: otečeni, vneti, zelo boleči sklepi, pogosto tudi nožni palci in pete. Najbolj učinkoviti zdravilni rastlini pri protinu sta zelena (Apium graveolens) – semena in navadni vrednik (Teucrium chamaedrys) – nadzemni deli.

Zelena odstranjuje sečno kislino iz sklepov, zato jo priporočajo pri protinu in težavah z artritisom. Uporabljamo jo tako, da pripravimo poparek iz ene žlice semen in 500 ml vode ali pa jo kombiniramo z drugimi tinkturami. Dodamo lahko diuretike, kot sta konjska griva ali rman v tinkturah. Pripravimo lahko tudi poparek iz enega dela lignum vitae in dveh delov zeleninih semen. Vedno uporabimo le nepredelana semena zelene, ki pa se jih moramo izogibati med nosečnostjo.

Navadni vrednik je grenak tonik za izboljšanje prebave in diuretik. Uporabljamo ga tako, da pripravimo poparek ali zaužijemo do 15 ml tinkture na dan. V kombinaciji z rmanom in zeleninimi semeni v poparku navadni vrednik spodbuja izločanje sečne kisline. Vedeti moramo še to, da ne smemo preseči predpisane doze navadnega vrednika.