Kisla repa je v Sloveniji globoko zakoreninjena v kulinariki. Še danes jo povezujemo z zimskimi jedmi, toplimi enolončnicami in dišečimi kolinami. Naši predniki so jo kisali predvsem zato, da so lahko repo shranili za dolgo zimo. Fermentacija je bila eden najvarnejših načinov konzerviranja, poleg tega pa je repa postala lažje prebavljiva, bogatejša z vitamini in probiotičnimi bakterijami.
Danes kislo repo cenimo kot zdravo živilo, ki podpira prebavo, krepi imunski sistem in je odlična priloga k mnogim jedem. In kar je najlepše – priprava doma ni zapletena.
Katere repe so primerne za kisanje?
Najboljša je bela repa okroglih ali rahlo podolgovatih oblik. Biti mora čvrsta, brez poškodb in gnilobe. Za kisanje izbiramo srednje velike gomolje, saj imajo optimalno strukturo – niso premehki, a tudi ne preveč vlaknasti.
Pomembno je, da repo pobiramo ob pravem času: prehitro nabrana bo premehka, prepozno pa trda in grenka. Običajno je najboljši čas pozna jesen, ko so dnevi že hladnejši.
Priprava repe pred kisanjem
- Repo temeljito operemo in olupimo.
- Narežemo jo na tanke lističe ali jo naribamo na trakove. Včasih so kmečke gospodinje uporabljale posebne rezalnike – »repače«.
- Če želimo bolj aromatičen okus, lahko dodamo nekaj korenja ali celo listov hrena.
Osnovni postopek kisanja
Potrebujemo:
- približno 10 kg bele repe,
- 250–300 g soli (najbolje nerafinirane, kamene ali morske),
- po želji kumino ali lovorjev list.
Postopek:
- V večjem loncu ali lesenem sodu izmenično polagamo plast repe in solimo.
- Vsako plast dobro potlačimo, da iz repe izteče sok. Sok je ključen, saj ustvarja anaerobno okolje, v katerem poteka fermentacija.
- Na vrh položimo čisto desko ali krožnik, obtežen s kamnom. Repa mora biti ves čas pokrita s tekočino.
- Posodo hranimo pri sobni temperaturi (18–22 °C). Prvih nekaj dni spremljamo, da se repa ne dvigne nad sok – po potrebi dodamo nekaj prekuhane in ohlajene slane vode.
- Proces fermentacije traja približno 3–4 tedne. Ko dobi repa prijetno kiselkast okus, jo shranimo v hladnejši prostor (klet) ali hladilnik.
Kako vemo, da je kisla repa uspela?
- Ima prijeten, rahlo kiselkast vonj,
- barva je bela do rahlo rumenkasta,
- okus je svež, ne preoster, brez grenkobe.
Če repa neprijetno smrdi, postane sluzasta ali rjava, je verjetno prišlo do okužbe z nezaželenimi mikroorganizmi – takšno repo zavržemo.
Triki naših babic
- Repo so pogosto kisali skupaj s korenjem, ki je dodalo barvo in sladkobo.
- Namesto v steklenih ali plastičnih posodah so prisegali na lesene sode, ker so zagotavljali najboljše pogoje za fermentacijo.
- Za težo so uporabljali kamen, ki so ga prej prekuhali, da ni prinesel neželenih bakterij.
Uporaba kisle repe v kuhinji
- Jota – najbolj znana jed s kislo repo in fižolom.
- Enolončnice s krompirjem, mesom ali klobasami.
- Solata – kisla repa s čebulo in bučnim oljem je hitra in hranljiva priloga.
- Zdravi prigrizki – manj znano je, da jo lahko jemo tudi kar tako, kot probiotični dodatek k obrokom.
Zdravstvene koristi kisle repe
- vsebuje probiotike, ki podpirajo črevesno floro,
- bogata je z vitaminom C,
- nizkokalorična, a polna vlaknin,
- krepi imunski sistem,
- pomaga pri prebavi in zmanjšuje napenjanje.
Trajnostni vidik
Kisanje repe je primer krožnega gospodarjenja hrane. Naši predniki so s tem zmanjšali zavržke in poskrbeli, da so imeli v zimskih mesecih vedno hranljiv vir vitaminov. Tudi danes lahko s kisanjem presežkov iz vrta zmanjšamo odpadke in poskrbimo za bolj trajnosten način prehranjevanja.
Preizkusite tudi:
- Kisanje repe v kozarcih za okusno ozimnico
- Kisanje zelja v kozarcih za zdravo zimo
- Kisla repa s smetano
