Za vinogradnika ni hujšega kot to, da tik pred trgatvijo opazi spremembe na grozdju. Namesto sijočih, zdravih jagod se na grozdnih jagodah pojavi sivkast puhast premaz, plodovi se mehčajo, razpokajo in hitro gnijejo. To ni le estetska težava, temveč bolezen, ki lahko uniči celo letino.
Najpogostejši krivec za takšne znake na belem grozdju je siva grozdna plesen (Botrytis cinerea), bolezen, ki jo poznajo vinogradniki po vsem svetu.
Kaj je siva plesen?
Siva grozdna plesen je glivična bolezen, ki napada jagode grozdja (pa tudi druge rastline, npr. jagode, paradižnik, fižol). Povzroča jo gliva Botrytis cinerea. Zanjo je značilen siv puh na okuženih jagodah in hiter razkroj plodov.
Posebej rada napada belo grozdje, kjer so spremembe še bolj opazne. Okužba se lahko razvije v katerikoli fazi zorenja, a je največja nevarnost v obdobju tik pred obiranjem, ko so jagode mehkejše in bolj občutljive.
Zakaj pride do okužbe?
Za razvoj bolezni so potrebni določeni pogoji:
- vlaga in dež v času zorenja,
- gosta krošnja brez dovolj zračenja,
- poškodbe na jagodah, ki jih povzročijo ose, ptiči ali mehanski dejavniki,
- visoka zračna vlaga v vinogradu zaradi lege ali zastajanja rose.
Ko se enkrat razvije, se bolezen hitro širi in lahko uniči velik del pridelka.
Značilni simptomi sive plesni
- Jagode postanejo mehke in se hitro razpočijo.
- Na površini se razvije siv puhast micelij.
- Grozdi dobijo značilen neprijeten vonj po gnilobi.
- Jagode se izsušijo in ostanejo kot trda lupina.
V nekaterih posebnih okoliščinah pa lahko okužba poteka drugače – takrat se razvije t. i. plemenita plesen, ki jo vinogradniki izkoriščajo za posebna desertna vina (npr. tokajci). A to zahteva zelo nadzorovane pogoje, kar je v običajnem vinogradu redkost.
Kako preprečiti sivo plesen na grozdju?
1. Pravilna rez in oblikovanje trte
Redkejša krošnja pomeni več sonca in zraka, kar zmanjša vlago in s tem možnost okužbe.
2. Odstranjevanje odvečnih listov
V obdobju dozorevanja odstranimo liste okoli grozdov, da so bolj izpostavljeni soncu in se hitreje sušijo po dežju.
3. Redčenje grozdov
Preveč grozdov na trti pomeni več vlage in slabše prezračevanje. Z redčenjem dobimo kakovostnejši in bolj zdrav pridelek.
4. Zaščita pred insekti in ptiči
Poškodbe na jagodah so vstopna točka za bolezen. Zato pomagajo mreže proti ptičem in zaščita pred osami.
5. Pravočasna uporaba fungicidov
V večjih vinogradih se uporabljajo pripravki proti botritisu, običajno v času zapiranja grozdov in pred trgatvijo. Za hobi vrtnarje pa je poudarek na mehanskih ukrepih (zračenje, odstranjevanje listov).
Kaj storiti, če se bolezen že pojavi?
- Okužene grozde čim prej odstranimo, da preprečimo širjenje.
- V hobi vinogradih jih odnesemo iz vinograda, saj gliva prezimi in naslednje leto znova okuži trto.
- Če je okužba majhna, lahko še vedno oberemo zdrave grozde, a jih je treba hitro predelati, saj se bolezen širi tudi po obiranju.
Ali je grozdje s sivo plesnijo užitno?
Jagode, ki jih je napadla siva plesen, niso užitne, saj so gnile. Lahko povzročajo prebavne težave in imajo neprijeten okus. Edina izjema je nadzorovana »plemenita plesen«, ki pa nastane le v redkih vinogradih z ustreznimi pogoji in pod strokovnim nadzorom.
Vinogradništvo v Sloveniji in siva plesen
Siva grozdna plesen je pogosta težava v slovenskih vinorodnih deželah, zlasti na Štajerskem in v Posavju, kjer je več jesenskih padavin. Na Primorskem je nevarnost manjša, saj je več sonca in vetra, ki naravno osušita grozdje. Zato je tudi strategija varstva različna glede na lego vinograda.
Preberite še:
- Kako naredimo domači mošt in kako vemo, kdaj je pripravljen?
- Kako pripraviti sok iz grozdja brez sokovnika: preprosti domači triki
