Previsok holesterol je v ajurvedi klasificiran kot bolezen, ki nastane zaradi neuravnovešene kaphe. Pogosta je pri posameznikih s prevladujočo kapha konstitucijo, jetrno ali ledvično disfunkcijo, nizkim agnijem ali nizkim metabolizmom in/ali pri prehrani, ki vsebuje veliko nasičenih maščob in živil, ki povečujejo kapha došo – mastno meso, mleko in mlečni izdelki, ocvrta hrana.

Vloga prebavnega ognja in doš na zdrav celični organizem

V ajurvedi, 5000 let stari indijski medicini, je za ohranjanje zdravja pomembno predvsem pravilno potekanje metabolnih procesov v celici. Zdrav celični metabolizem pa je tesno povezan s kakovostjo prebavnega ognja (agnija), ki ga dandanes enačimo z delovanjem encimov (biokatalizatorjev) v telesu.

Prebavni ogenj predstavlja element ognja, ki je prisoten v pita doši. V metabolnih procesih (biokemijskih reakcijah), ki potekajo v naših celicah, transformiramo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe v takšno obliko energije, da jih naše telo lahko sprejme. To energijo telo shranjuje v posebnih energetsko bogatih molekulah, ki jih imenujemo ATP (adenozin trifosfat), in jih nato porablja za različne katabolne/anabolne procese v telesu ter za izdelavo novega strukturnega celičnega materiala. Agni vzdržuje in uravnava tudi življenjsko dobo telesnih celic.

Metabolne reakcije dodatno uravnavajo tudi katalitične spojine – doše. Nastanek in ravnovesje doš (vata, pita in kapha) sta odvisna od našega genetskega koda oz. naše konstitucije (prakruti), katere informacijo vsebuje vsako jedro celice. Ta genetski kod neposredno in posredno vpliva na sintezo specifičnih molekul v celici.

Metabolizem v celici se deli na dve glavni skupini procesov:

  • Anabolni procesi so odgovorni za shranjevanje energije v večjih molekulah, ki nastajajo iz manjših molekul (npr. beljakovin iz aminokislin). Za pravilen potek anabolizma je odgovorna kapha doša.
  • Katabolni procesi porabljajo energijo prek razgradnje večjih molekul v manjše molekule (npr. iz škroba glukoza). Za pravilen potek teh procesov je odgovorna vata doša.

Kapha doša, ki vsebuje element vode in zemlje, je po lastnostih težka, gosta, oljna, hladna in lepljiva ter se tako v plazmi premika zelo počasi. Rada se zadrži in prilepi na stene žil in je tako odgovorna za obloge na notranji steni arterij, ki postanejo debelejše in toge, viskoznost krvi pa se poveča. To vodi v bolezni, kot je visok krvni tlak (hipertenzija), in mnoge druge bolezni srca. Med kapha molekule spadajo mnoge organske molekule, kot so maščobe, lipidi, trigliceridi, lipoproteini in druge maščobam podobne spojine, ki shranjujejo energijo in so na različne načine pomembne za kakovost različnih celičnih membran in različnih drugih struktur v telesu ter za energijo. Kapha molekule so prisotne tako v živalskih kot rastlinskih hranilnih snoveh. Najdemo jih lahko v mesu, jajcih, mleku, masti, pa tudi v različnih oreščkih in rastlinskih oljih (koruzno olje, arašidovo olje, olivno olje). Holesterol je prisoten v visokih koncentracijah v škampih, jetrih, jajčnem rumenjaku in mastnih delih mesa. V manjših koncentracijah pa v mleku, maslu, siru in temnem mesu. Ta našteta rastlinska in živalska živila povečujejo kapha došo in s tem tudi raven različnih kapha molekul v krvi.

Pri nizkem prebavnem ognju v jetrih metabolizem trigliceridov in molekul maščob ne poteka pravilno

Med prebavo trigliceridi razpadejo na višje maščobne kisline in glicerol. Metabolizem teh spojin neposredno nadzoruje prebavni ogenj – bhuta agni (prebavni ogenj vseh petih elementov) in se nahaja v jetrih, posredno pa metabolizem nadzoruje tudi jathara agni, ki se nahaja v želodcu. Jetra tako s pomočjo bhuta agnija razgradijo trigliceride in lipoproteine, ki se sprostijo v naš krvni obtok. Jetra tudi uravnavajo celotno koncentracijo holesterola v telesu – tako sintezo holesterola in njegovo sproščanje v kri kot tudi odstranjevanje odvečnega holesterola iz krvi ter transformacijo le-tega v žolč in žolčne soli. Naše telo s pomočjo bhuta agnija v jetrih uporabi holesterol tudi za gradnjo različnih celičnih membran, kot strukturni material za živčne celice (majja dhatu) ali pa za sintezo različnih hormonov.

Pri nizkem bhuta agniju v jetrih metabolizem trigliceridov in molekul maščob ne poteka pravilno in tudi uravnavanje holesterola v krvi ter različne transformacije ne potekajo v želeni smeri. Odvečne molekule se začnejo nabirati v maščobnem tkivu, kar povzroči v prvi vrsti debelost. Nizek bhuta agni vpliva tudi na počasnejše delovanje ščitnice, upočasni celoten metabolizem, posledično se tako sprošča prevelika koncentracija kapha molekul v krvni obtok, raven holesterola in drugih maščob se v krvi tako poviša.

Zato je primarna hiperlipidemija (stanje z nenormalno visokimi vrednostmi krvnega holesterola in/ali trigliceridov ali drugih vrst krvnih maščob) ali previsok holesterol v ajurvedi klasificirana kot bolezen, ki nastane zaradi neuravnovešene kaphe. Kaže se kot dvig celotnega holesterola v krvi, kjer je preveč »slabega« holesterola (LDL) ali trigliceridov in premalo »dobrega« holesterola (HDL). Pogosta je pri posameznikih s prevladujočo kapha konstitucijo, jetrno ali ledvično disfunkcijo, nizkim agnijem ali nizkim metabolizmom in/ali pri prehrani, ki vsebuje veliko nasičenih maščob in živil, ki povečujejo kapha došo (mastno meso, mleko in mlečni izdelki, ocvrta hrana). Visok holesterol lahko najdemo tudi pri osebah, ki opravljajo večinoma sedeče delo, ali pri osebah, ki se premalo gibljejo.

Pri ajurvedskem pregledu ugotavljamo povišan holesterol po naslednjih znakih:

  • dlačice v sluhovodu,
  • guba na ušesnih mečicah,
  • bel krog okoli očesnega irisa,
  • visok ali povišan krvni tlak.

Povišane maščobe v krvi lahko ugotovimo tudi pri diagnostičnem tipanju pulza (nadi parikša).

Ajurvedska terapija pri povišani koncentraciji maščob v krvi

Ko pri posamezniku ugotovimo, da ima povišano koncentracijo maščob v krvi, mu priporočamo dieto za zniževanje kapha doše. Takšna dieta vsebuje veliko zelenjave, vendar se skušamo izogibati avokadu, kumaricam, olivam, bučkam, sladkemu krompirju in paradižniku. Od mesa se priporočajo beli deli piščanca ali purana ter sladkovodne ribe. Sadje jemo kot samostojen obrok, najbolj priporočljiva so jabolka, borovnice, rdeče grozdje, granatna jabolka in hruške. Pri žitaricah pa se skušajmo izogniti kuhanemu ovsu in kuhanim ovsenim kosmičem, testeninam, palačinkam, rižu (dovoljen je le riž basmati), pšenici in kvašenemu kruhu. Izogibajmo se cvrtju. Pri kuhanju uporabljajmo veliko česna in čebule. Zjutraj na tešče, pred zajtrkom, pa spijmo kozarec tople vode s čajno žličko medu.

Poleg prehrane priporočamo redno telesno vadbo, vadbo joge, pranajamo (posebna dihalna tehnika) in meditacije. Priporočene jogijske vaje naj obsegajo: pozdrav soncu, stojo na ramenih, pava in kobro. Pri pranajami pa se priporoča bhastrika (ognjeni dih) pranajama.

Gugul
Gugul

V ajurvedi je najbolj razširjeno zdravilo (samo ali v kombinaciji z drugimi zelišči) za uravnavanje holesterola v krvi gugul (Commiphora mukul). Gugul je nizko drevo, ki raste v Indiji, uporablja pa se predvsem smola, ki jo pridobivajo iz drevesnega soka drevesa gugul.

Za uravnavanje metabolizma ajurveda priporoča poleg gugula tudi triphalo, starodavno formulo, sestavljeno iz treh sadežev: sadeža haritaki (Terminalia chebula), sadeža bibhitaki (Terminalia belerica) in sadeža amalaki (Emblica officinalis). Triphala izboljša delovanje encimov v telesu (agni) in umirja vse tri doše. V znanstvenih študijah so dokazali, da triphala učinkovito zniža serumski holesterol.

Podporni čaj za zniževanje holesterola

Doma si lahko pripravite tudi podporni čaj za zniževanje holesterola. Premešajte žlico zmletega koriandra (Coriandrum sativum), žlico zmlete kumine (Cuminum cyminum), žlico zmletega koromača (Foeniculum vulgare), polovico žlice zmlete kurkume (Curcuma longa) in polovico žlice zmletega kardamoma (Elettaria cardamomum). Mešanico stresite v 950 ml vroče vode in kuhajte tako dolgo, da 1/3 tekočine izpari (približno pol ure). Čaj precedite in ga pijte po požirkih čez dan.