Na vrtu ‒ tako na sadnem drevju kot na vrtninah ‒ je veliko listnih uši. Kako naj se jih znebim?
Anja, Lukovica

Listne uši

Listne uši so naravno prisotne na vsakem vrtu, njivi … do prerazmnožitve le-teh pa pride zaradi porušenega razmerja v naravi. Tako pri odpravljanju listnih uši ločimo več postopkov, in sicer za kratkoročni učinek uničevanja že prisotnih ter za bolj dolgoročen učinek, ko kot pomoč pri naravnem ravnovesju v okolico vrta privabljamo naravne sovražnike. Prisotne listne uši lahko uničimo ročno s trganjem ali rezanjem vrhov poganjkov na drevesih, ki jih zažgemo ali zakopljemo. Namestimo rumene lepljive plošče (vedno po končanem cvetenju), ki jih na drevesih obesimo kar na veje, lahko pa jih obesimo tudi po zelenjavnem vrtu na posebej pripravljene stebričke ali kole. Plošče naj bodo le rahlo nad tlemi in med posameznimi gredicami, kjer imamo težave z listnimi ušmi. Rumene lepljive plošče so namreč namenjene (predvsem) listnim ušem in tudi drugim škodljivcem, kot je čebulna muha.

V okolico napadenih rastlin s strani listnih uši posadimo žajbelj, kapucinko, sivko in ožepek, ki odganjajo le-te. Proti ušem na fižolu in bobu pa poleg omenjenih vrtnin sadimo/sejemo šetraj. Kapucinko še posebej posejemo pod sadno drevje, saj se listne uši raje naselijo na kapucinkah kot pa na sadnem drevju.

Uporabimo pa lahko tudi doma pripravljeno škropivo iz velike koprive. Za pripravo škropiva potrebujemo okrog 1 kg svežih narezanih kopriv, ki jih namočimo v 10 litrih vode (deževnice ali postane vode) za 24 ur. Po 24 urah škropivo ni več tako učinkovito. Možno je tudi, da uporabimo posušene koprive, in sicer na enako količino vode damo od 10 do 20 dkg  posušenih kopriv. Po 24 urah tekočino precedimo v škropilnico in poškropimo tako sadne kot zelenjavne rastline. Postopek lahko ponovimo po nekaj dneh.

Listne uši imajo kar nekaj naravnih sovražnikov. Med najbolj znanimi so strigalice in pikapolonice. Strigalicam nastavimo narobe obrnjen cvetlični lonec, ki ga napolnimo s suho travo, lepenko, slamo in podobnim. Tako pripravljen cvetlični lonček jim bo čez dan služil za skrivališče, mi pa jih bomo lahko skupaj z lončkom prenesli drugam, kjer jih potrebujemo, da pojedo kakšno listno uš. Pikapolonice privabimo tako, da jim nudimo zatočišča, ki na videz niso nič kaj posebnega. Za to namenimo tanjše deblo oziroma vejo, v katero zavrtamo nekaj centimetrov globoke luknje.