Ko se glasba utiša, luči ugasnejo in obiskovalci velikih festivalov odidejo domov, za njimi pogosto ostane prizor, ki ga na promocijskih fotografijah ne vidimo: polja razmočenih šotorov, spalnih vreč, napihljivih blazin, stolov in plastike. Za večino ljudi je to le umazan zaključek zabave. Za Lauren Mason pa je bil to trenutek, ki ji je spremenil življenje.
Na festivalu Creamfields je videla toliko zapuščenih šotorov, da ni mogla več gledati stran. Namesto da bi material končal na odlagališču, ga je začela spreminjati v torbe, oblačila in dodatke. Tako je nastal Retribe, majhen britanski projekt z zelo jasno idejo: tudi zavržen šotor ima lahko drugo življenje.
Ključni poudarki:
- Lauren Mason je idejo za Retribe dobila po čiščenju festivalskega prostora, kjer je ostalo ogromno šotorov.
- V Veliki Britaniji naj bi vsako leto po festivalih ostalo okoli 250.000 šotorov.
- Retribe iz zapuščenih šotorov izdeluje torbe, nosilke za steklenice, oblačila in modne dodatke.
Ko festival postane odlagališče
Lauren Mason se je na čiščenje festivalskega prostora sprva odpravila z zelo preprosto idejo. Ker je njena mama odlična šivilja, je pomislila, da bi iz zapuščenega materiala morda lahko naredila kakšno jakno. Toda ko je prišla na teren, ni našla samo nekaj uporabnih kosov blaga. Pred njo je bilo skoraj morje šotorov. Po njenem opisu je bilo na festivalu Creamfields zapuščenih približno 80 odstotkov šotorov, ki bi jih nato poslali na odlagališče.
Za Lauren je bil šok toliko večji, ker se je festivalov spominjala drugače. Ko je bila mlajša, so bili šotori in oprema za kampiranje dragi, zato so si jih ljudje pogosto izposojali od družine ali prijateljev. To je pomenilo tudi odgovornost: šotor ste posušili, pospravili in vrnili. Danes pa so poceni festivalski šotori za marsikoga postali skoraj potrošni material. Kupijo jih za en konec tedna, potem pa pustijo v blatu, ker se jim jih ne ljubi zložiti in odnesti domov.
Zakaj je en zapuščen šotor večji problem, kot se zdi?
Na prvi pogled se en šotor ne zdi velika okoljska težava. A številke hitro pokažejo drugačno sliko. Združenje neodvisnih festivalov v Veliki Britaniji ocenjuje, da obiskovalci britanskih glasbenih festivalov vsako leto za seboj pustijo približno 250.000 šotorov. Povprečen šotor tehta približno 3,5 kilograma in je večinoma izdelan iz plastike oziroma sintetičnih materialov, kot sta najlon in poliester.
Težava ni samo v količini. Veliko ljudi še vedno verjame, da bodo šotori, ki jih pustijo na festivalu, zbrani in podarjeni dobrodelnim organizacijam ali brezdomcem. V praksi se to pogosto ne zgodi. Po podatkih organizacij, ki se ukvarjajo z zmanjševanjem odpadkov, so zapuščeni šotori med čiščenjem pogosto poškodovani, mokri, nepopolni ali pomešani z odpadki, zato jih je težko ponovno uporabiti. Velik del jih konča na odlagališču ali v sežigu.
Prav to zmotno prepričanje je eden od razlogov, zakaj je problem tako trdovraten. Obiskovalec si morda misli, da je naredil nekaj dobrega, ker je šotor »pustil za nekoga drugega«. V resnici pa je pogosto pustil umazan, moker in težko uporabljiv kos sintetičnega materiala, ki ga mora nekdo drug odstraniti.
Ko je Lauren posnela zapuščene šotore in video objavila na TikToku, ni pričakovala velikega odziva. Nato je telefon za nekaj časa odložila. Ko ga je znova pogledala, je bil posnetek že viralen. Ljudje so bili šokirani, koliko skoraj uporabne opreme ostane po festivalu. V tem odzivu je Lauren prepoznala nekaj pomembnega: če toliko ljudi gane isti prizor, potem težava ni več nevidna.
Skupaj s prijateljem Benjaminom Harmanom je ustanovila Retribe. Oba sta imela izkušnje z oblikovanjem in razvojem oblačil, zato nista videla samo odpadka, temveč material. Šotorsko platno je lahko močno, vodoodbojno, barvito in uporabno. Če je šotor poškodovan ali neprimeren za kampiranje, to še ne pomeni, da je neuporaben. Iz njegovih stranic lahko nastane torba, iz manjših kosov nosilka za steklenico, iz ostankov pa dodatki, pri katerih ni treba, da je vsak kos popolnoma enak.
Vsak izdelek je drugačen
Pri Retribu ne gre za množično proizvodnjo, kjer bi bili vsi izdelki enaki. Prav nasprotno. Ker vsak šotor pride v drugačni barvi, obliki, obrabi in s svojo zgodbo, je vsak izdelek nekoliko drugačen. To je tudi del privlačnosti. Torba iz zapuščenega festivalskega šotora ne skriva svojega izvora; nosi ga kot značaj.
Iz materiala izdelujejo predvsem:
- nakupovalne torbe,
- nosilke za steklenice,
- oblačila,
- modne dodatke,
- manjše uporabne izdelke iz ostankov blaga.
Pomemben del njihovega pristopa je tudi izdelava po naročilu. S tem se izognejo novemu problemu, ki ga trajnostne znamke včasih nehote ustvarijo: preveliki proizvodnji izdelkov, ki jih nihče ne kupi. Retribe raje dela počasneje, v manjših serijah in z manj odpadka. Guardian poroča, da delujejo iz manjše delavnice v Sheffieldu, Lauren pa pri šivanju pomagajo mama, prijateljica, mož in drugi bližnji.
Rešili so že več sto šotorov
Ko je lani The Guardian poročal o njihovi zgodbi, je Retribe pred odlagališčem rešil že več kot 500 šotorov. Na svoji spletni strani podjetje trenutno navaja še višjo številko: 652 šotorov, rešenih pred odlagališčem. To v primerjavi z 250.000 zapuščenimi šotori letno v Veliki Britaniji ni ogromna številka, a prav v tem je bistvo projekta. Ne poskuša rešiti vsega čez noč, temveč pokazati, da je mogoče začeti z nečim konkretnim.
Lauren sama svoj pristop opisuje kot majhen, a vztrajen. Če en sam šotor pomeni več metrov sintetičnega materiala manj na odlagališču, potem ima tudi ena torba smisel. Če nekdo po delavnici upcyclinga naslednjič popravi kos opreme namesto da ga zavrže, je učinek večji od enega izdelka.
Zakaj šotorov ne bi smeli puščati za seboj?
Pri festivalskih šotorih je najpomembnejša sprememba razmišljanja. Če nekdo šotora res ne želi več, ga mora vseeno domov odnesti, posušiti, preveriti, ali ima vse palice in kline, ter ga nato podariti organizaciji, ki ga lahko dejansko uporabi. Šotor, ki ostane zmečkan v blatu, brez delov in med odpadki, ni dobrodelna donacija “za nekoga, ki mu bo prišel prav”. Je problem za čistilne ekipe.
Zato okoljske kampanje obiskovalcem festivalov svetujejo, naj si raje izposodijo ali najamejo šotor, kupijo kakovostnejšo opremo, jo uporabljajo več let in jo po festivalu odnesejo domov. Če opreme ne želijo več, naj jo oddajo na pravem mestu, ne pa pustijo na travniku z mislijo, da bo že nekdo poskrbel zanjo.
Majhna ideja z velikim sporočilom
Zgodba Retriba je privlačna zato, ker ne govori samo o šivanju torb. Govori o trenutku, ko nekdo pogleda v kup odpadkov in tam vidi možnost. V času, ko kupujemo hitro, poceni in pogosto brez razmisleka, je takšna zgodba skoraj uporniška. Ne zato, ker bi zahtevala popolno življenje brez odpadkov, temveč zato, ker pokaže, da se sprememba lahko začne z zelo praktičnim vprašanjem: ali je to res za stran?
Lauren Mason ni rešila problema festivalskih odpadkov. Je pa dokazala, da zapuščeni šotori niso nujno konec zgodbe. Lahko so začetek druge: torbe, ki gre z nekom v trgovino; nosilke za steklenico, ki nadomesti plastiko za enkratno uporabo; jakne, ki nosi spomin na festival, ne pa sramu zaradi odpadkov.
Ko boste naslednjič na festivalu videli šotor, ki ga nekdo ne namerava odnesti domov, se boste morda spomnili prav te zgodbe. Nekdo je v takem šotoru videl smeti. Lauren Mason je v njem videla material, iz katerega lahko nastane nekaj novega.
Preberite tudi:
- S prodajo rabljenih oblačili zasluži tudi do 35.000 evrov na mesec
- V starih telefonih sta našli zlato: Sestri iz zavržene elektronike ustvarjata luksuzni nakit
