Večina ljudi ima doma vsaj en star telefon, ki že leta leži v predalu. Morda ima počen zaslon, slabo baterijo ali pa je preprosto postal prepočasen za današnjo uporabo. A tam, kjer večina vidi neuporaben kos tehnologije, sta sestri Alice Chave in Karen Alexandra videli nekaj povsem drugega: vir zlata.
Njuna londonska znamka Incador iz zlata, pridobljenega iz odsluženih telefonov, računalnikov in drugih elektronskih naprav, izdeluje luksuzni nakit, ki združuje oblikovanje, tehnologijo in precej jasno trajnostno sporočilo. Incador je nastal kot startup, ki uporablja 100-odstotno reciklirano zlato iz zavržene elektronike.
Zlato, ki se skriva v vezjih
Zgodba se sliši skoraj kot moderna različica iskanja zaklada. Le da zaklad ni zakopan v pesku ali skrit v stari skrinji, ampak se skriva v tiskanih vezjih naprav, ki jih vsak dan uporabljamo in nato pogosto pozabimo. Pametni telefoni, prenosniki in računalniki vsebujejo majhne količine plemenitih kovin, med njimi tudi zlato. V posamezni napravi ga ni veliko, vendar se slika spremeni, ko govorimo o milijonih zavrženih naprav.
To je bil eden od razlogov, zakaj sta se Alice in Karen odločili za drugačen pristop k nakitu. Obe imata inženirsko ozadje; Alice je študirala področje inženirstva za mednarodni razvoj, Karen pa kemijsko inženirstvo. Namesto da bi zlato za nakit prihajalo iz nejasnih dobavnih verig, sta želeli uporabiti material, ki je že bil izkopan, predelan in vgrajen v naprave, nato pa postal odpadek. Incador zlato pridobiva iz tiskanih vezij, pri tem pa sodeluje z rafinerijo v Švici, nato pa z lokalnimi zlatarji v Londonu, kjer nastanejo prstani, ogrlice, zapestnice in obeski.
Zakaj ravno elektronski odpadki?
Elektronski odpadki so ena tistih težav, ki jih v vsakdanjem življenju zlahka spregledamo. Ko telefon ne dela več, ga odložimo v predal. Ko se računalnik pokvari, čakamo, da ga bomo »enkrat« odpeljali na zbirno mesto. Toda v svetovnem merilu gre za ogromno količino materiala. Po podatkih poročila Global E-waste Monitor 2024 je bilo leta 2022 na svetu ustvarjenih rekordnih 62 milijard kilogramov elektronskih odpadkov, uradno zbranih in pravilno recikliranih pa je bilo le 22,3 odstotka te mase.
To pomeni, da se v neuporabljenih napravah, nepravilno odloženih odpadkih in neformalnih tokovih recikliranja izgubljajo materiali, ki so dragoceni, omejeni in pogosto povezani z okoljskimi ter družbenimi posledicami. Zlato je za nakit privlačno zaradi svoje obstojnosti, sijaja in prestiža, a njegova dobavna veriga je lahko zelo nepregledna. Prav to sta sestri želeli postaviti pod vprašaj.
Alice je v pogovorih o nastanku znamke poudarila, da sta s Karen želeli ustvarjati lep nakit, ne da bi prispevali k težavam v industriji. Pri klasičnem pridobivanju plemenitih kovin so lahko problematični vplivi na okolje, delovne razmere, izkoriščanje in nejasen izvor materiala. Zato sta začeli iskati zlato, ki ga je mogoče slediti in ponovno uporabiti.
Od stare tehnologije do prstana
Postopek ni tako preprost, kot da bi nekdo vzel star telefon, ga razstavil in iz njega neposredno izdelal prstan. Incador sodeluje s strokovnimi partnerji za pridobivanje plemenitih kovin iz elektronike. Zlato se izloči iz elektronskih komponent, nato očisti in pripravi za izdelavo nakita. Po navedbah znamke njihovi partnerji pridobivajo zlato iz elektronike in s tem omogočajo ustvarjanje sledljivega nakita brez potrebe po novo izkopanem zlatu.
Pri Incadorju poudarjajo tudi sledljivost. Vsak kos nakita ima svoj »nakitni potni list«, v katerem je navedeno, iz katere serije elektronike je bilo zlato pridobljeno. To je pomembna podrobnost, ker trajnostni nakit pogosto zveni lepo v oglasih, kupcu pa ne pove veliko o resničnem izvoru materiala. Pri tej znamki je ravno zgodba materiala del izdelka: prstan ni samo prstan, ampak nosi tudi sled stare tehnologije, ki bi sicer lahko končala med odpadki.
Nakit, ki ni videti kot reciklaža
Morda je največji izziv takšne ideje prav predsodek, da reciklirani materiali pomenijo nekaj manj elegantnega, manj dragocenega ali manj luksuznega. Incador želi dokazati nasprotno. Njihov nakit ni zasnovan kot grob, industrijski spominek iz stare elektronike, ampak kot sodoben luksuzni izdelek. Znamka ponuja prstane, ogrlice, obeske, zapestnice in uhane, pri oblikovanju pa uporablja tudi natančne sodobne postopke, kot je lasersko taljenje kovin, s katerim je mogoče izdelati kompleksnejše oblike.
Sestri sta se oblikovno naslonili tudi na osebno zgodbo. Rodili sta se v Švici, odraščali pa na otoku Penang ob zahodni obali Malezije. Od otroštva sta se ukvarjali s potapljanjem, zato številni njuni dizajni črpajo navdih iz koral, podvodnih tekstur in organskih oblik. To daje nakitu mehkejšo, naravno estetiko, ki je zanimiv kontrast njegovi tehnološki surovini.
Luksuz z manj slabe vesti
Incador ne uporablja samo zlata iz elektronike. Kupcem ponuja tudi možnost sledljivega obrtnega zlata iz Peruja, pri čemer del sredstev vrača v skupnosti, povezane z obrtniškim rudarjenjem. Znamka navaja, da s podporo fundaciji GEIF pomaga financirati projekte za rudarske skupnosti v Peruju, med drugim tudi pri nakupu elektronskih naprav za otroke rudarjev.
Ta del zgodbe je pomemben, ker pokaže, da trajnost pri nakitu ni samo vprašanje recikliranja. Gre tudi za to, kdo je bil vpleten v pridobivanje materiala, kako pregledna je dobavna veriga in ali luksuzni izdelek za seboj pušča škodo, ki je kupec nikoli ne vidi.
Majhna ideja, ki je hitro prerasla začetke
Incador je bil ustanovljen leta 2024 in se je začel z le nekaj dizajni, nato pa se je ponudba razširila na več kot 20 kosov ter na izdelavo po naročilu. Podjetje je v prvem letu brez zunanjih vlagateljev doseglo skoraj šestmestne prihodke, sestri pa sta bili uvrščeni tudi na seznam FEBE Watch List 2025 med zanimiva ustanoviteljska podjetja v Združenem kraljestvu.
Ob tem ne želita ostati le pri prodaji nakita. Z UCL sta sodelovali tudi pri postavitvi zbirnih mest za elektronske odpadke na kampusu, s čimer ljudi spodbujata, da starih naprav ne puščajo v predalih ali jih ne odlagajo napačno.
Zakaj je ta zgodba tako privlačna?
Zgodba Alice in Karen deluje zato, ker poveže tri stvari, ki jih ljudje običajno ne vidijo skupaj: star telefon, zlato in luksuzni nakit. V njej je element presenečenja, praktična okoljska ideja in občutek, da se lahko tudi odpadek spremeni v nekaj lepega. Hkrati pa nas spomni na zelo preprosto vprašanje: koliko dragocenih materialov leži okoli nas, ne da bi jih sploh opazili?
Stari telefon v predalu se morda res ne bo čudežno spremenil v prstan. Toda ideja, da je v njem delček zlata, spremeni način, kako gledamo na tehnologijo. Naprava, ki se nam je zdela zastarela, je še vedno materialno bogata. In če jo znamo pravilno zbrati, predelati in vključiti v novo zgodbo, lahko iz nje nastane nekaj, kar ima vrednost tudi veliko let po tem, ko je zaslon zadnjič zasvetil.
Preberite tudi:
- S prodajo rabljenih oblačili zasluži tudi do 35.000 evrov na mesec
- Stanko Valpatič – kmet, ki dela korake k miroljubnemu odnosu do celotnega stvarstva
- Ana Praznik: Bodite prijazni do drugih, in drugi bodo prijazni do vas
