0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

PogovoriStanko Valpatič – kmet, ki dela korake k miroljubnemu odnosu do celotnega...

Stanko Valpatič – kmet, ki dela korake k miroljubnemu odnosu do celotnega stvarstva

MORDA VAS ZANIMA

Ali ste vedeli, da živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih izpustov kot vsa prometna infrastruktura skupaj? In da je kmetijstvo največji onesnaževalec? Če pogledamo v kakšnih razmerah živijo na primer kokoši nesnice jajc ali krave z velikimi vimeni za mleko, kakšno hrano jedo, da so vsaj nekaj mesecev ali let ekonomične, ter kakšne so ekološke posledice tega početja, potem bomo začeli razmišljati o veganski oziroma rastlinski prehrani, meni Stanko Valpatič, ki na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj spremljanja narave, ekološkega kmetovanja z rastlinami in opazovanjem življenja v zemlji poziva: »Prenehajmo z uničevanjem in zastrupljanjem narave, kratenjem svobode živalim ter ukinimo živinorejo, lov in vse preostalo izkoriščanje živali ter prehranjevanje z mesom in živalskim, kajti to je eden izmed glavnih vzrokov za vse naše bolezni in trpljenje.«

- Oglas -

Stanko Valpatič, iz Ostrožnega pri Ponikvi, se je začel ukvarjati z ekološkim kmetijstvom pred več kot 30 leti in meni, da je današnje ekološko kmetovanje pravzaprav kmetovanje naših babic in dedkov oziroma prababic in pradedkov. Po njegovih besedah ideja miroljubnega kmetijstva dokazuje, kako lahko danes združimo spoštljiv odnos naših dedkov do hraniteljice zemlje s sodobnimi pripomočki za obdelovanje zemlje ter tako pridelamo dovolj rastlinske hrane za vse človeštvo. Miroljubno kmetovanje izključuje živinorejo oziroma koriščenje domačih živali in njihovih izdelkov predvsem zaradi etičnih razlogov in negativnih vplivov živinoreje na okolje. Kmetijstvo z živinorejo, umetnimi gnojili in škropivi v veliki meri prispeva k onesnaževanju, zastrupljanju okolja in voda ter posledično k podnebnim spremembam. Vedno pogosteje slišimo, da onesnaženo in zastrupljeno okolje povzroča bolezni, tudi virusne in bakterijske, kot smo jim priča zdaj. Na primer severni del Italije, kjer se nahaja Bergamo, je eno izmed najbolj onesnaženih območij v Evropi. Tam imajo vsako leto veliko obolelih in mrtvih zaradi virusnih obolenj. 

Kmetija
»Na živinorejskih farmah se že zdaj porabi več kot 50 odstotkov vseh proizvedenih antibiotikov na svetu, kar jasno kaže, da so razmere na farmah za zdravje živali zelo kritične in še komaj obvladljive.«

Spoštujmo življenje v vsem

Stanko, ki že več kot petintrideset let ne je mesa in je več kot dve desetletji vegan, je med odraščanjem na konvencionalni kmetiji prišel do mnogih spoznanj, ki jih promovira tudi kot predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. »Prepričan sem da, če smo več let resnično pravi iskalci resnice, jo tudi najdemo. Žal ne v šolah ali cerkvi, kot bi to pričakovali oziroma še mnogi mislijo in verjamejo, ker je tam ni, in to je ključni problem naše družbe ter našega odnosa do narave in živali. Ja, pomanjkanje resničnih informacij v javnosti je bil med drugim razlog ustanovitve Društva za osvoboditev živali in njihove pravice že pred 20 leti.« Kaj bi mi in naši otroci morali slišati ter se učiti in vedeti? »Da smo ljudje odvisni od narave, kako so pomembni čista voda in zrak ter čista tla, kjer raste naša hrana brez ostankov kemije, nevarnih škropiv, nitratov, ostankov antibiotikov in hormonov ter genske manipulacije.

Da imajo živali dušo, da so živali naši soprebivalci in na zemlji niso za našo prehrano. Da je dobro za nas, če spoštujemo življenje v vsem, tudi v živalih, rastlinah in mineralih. Da so vsa mučenja in poskusi na živalih nekoristni, nepotrebni in nedovoljeni, tudi če danes dan na dan poslušamo, kako so zdravila in cepiva koristna za nas. Na trpljenju drugega bitja nikoli ne bomo postali zdravi. Da drugim ne počenjamo tistega, česar ne želimo, da bi nam kdo storil, in to velja tudi za živali, rastline in minerale.«

- Oglas -

Vegansko miroljubno kmetijstvo je trajnostno kmetijstvo

Ideja veganskega miroljubnega kmetovanja je odlična, saj pravično in uravnoteženo skrbi za potrebe ljudi, živali in naravo. Pri tem ne gre le za zunanje ukrepe v kmetijstvu, temveč je potrebna sprememba v obnašanju in razmišljanju kmeta, pridelovalca ali predelovalca do vseh ljudi, živali in narave. Kajti ko človek korak po koraku spozna samega sebe, postane mirnejši in bolj razumevajoč do soljudi, živali in narave, je prepričan Stanko. »Harmonija v medsebojnih odnosih enako mislečih pa porodi dobre rezultate in rešitve, ki so potem koristni za celo družbo, živali in naravo. Miroljubni človek je pravičen do vseh ljudi in se trudi povezati z naravo in njenimi življenjskimi oblikami. To učenje je izjemnega pomena tudi pri kmetovanju ter proizvodnji hrane. Tako pridelana hrana je najbližja pravemu etičnemu veganu.

Pri nas, v Sloveniji, poznamo koncept miroljubnega kmetovanja že vrsto let, a nam, žal, kaj več ni uspelo, prizna Stanko. Spoznati in spremeniti sebe, zahteva pač več truda in volje. In če posamezniki ne presežejo osnovnih ovir svojega ega, potem je tudi združevanje v skupnem duhu težavno ali sploh ni mogoče. Razmere v svetu pa bodo zahtevale drugačno življenje.

Stanko Valpatič
»Najbolj zaskrbljujoče je, da imamo na vodilnih položajih ljudi brez znanja in občutka odgovornosti do soljudi, živali in narave. Da z nepravilnimi ukrepi in zakoni škodujejo in ogrožajo sodržavljane, ki jih plačujejo. Uničevanje živalskega sveta in celotnega naravnega življenjskega sveta občutimo že mi zdaj, z različnimi novimi boleznimi, vedno močnejšimi potresi, vetrovi, poplavami, dolgimi sušnimi obdobji ali preveč padavinami v kratkem času.«

Ko uničujemo življenjske prostore, zmanjšujemo biotsko raznovrstnost in ogrožamo sami sebe

Sedemdeset odstotkov vseh gospodarsko izkoriščenih površin človeštvo uporablja za rejo živali in le trideset odstotkov za naše potrebe. Mnogi neodvisni znanstveniki menijo, da je treba spremeniti globalno prehranjevanje človeštva, pri čemer bi morali razpoloviti uživanje sladkorja in rdečega mesa ter za enkrat povečati količino zelenjave, stročnic, sadja in oreščkov. Dieta Planetno zdravje za odraslega narekuje 14 gramov rdečega mesa (okoli 30 kalorij), največ 28 gramov perutnine in 13 gramov jajc na dan; druge kalorije pridejo iz zelenjave, stročnic, sadja in oreščkov. Če bi ljudje upoštevali to dieto, bi vsako leto preprečili smrt 11 milijonov oseb, zmanjšale bi se količine toplogrednih plinov in tudi ohranili bi lahko več zemlje, vodnih virov ter bioraznovrstnosti. Pri zmanjšanju živinoreje se takoj sprostijo površine za pridelavo neposredne hrane za ljudi.

V Sloveniji nimamo veliko kmetijskih površin, pa še te so večinoma tako ali drugače namenjene za živinorejo, kar pomeni še večjo prehransko nestabilnost in odvisnost od uvoza. To pa slabi nacionalno varnost, opozarja Stanko. Torej bi zmanjšanje živinoreje na začetku vsaj v ravninskem delu pomenilo razpolago z velikimi površinami, ki bi bile namenjene neposrednemu pridelovanju hrane ljudi. To bi vsekakor pomenilo veliko prednost v reševanju prehranske krize in samooskrbe. Seveda je hkrati nujna drugačna razporeditev subvencij, ki bi kmete motivirala za rastlinsko dejavnost in nič več za živinorejo. »Prepričan sem, da bi se večina naših pradedkov in prababic sramovala kmetovanja in odnosa do živali ter narave svojih današnjih naslednikov. Še sam sem pred petinštiridesetimi leti pil vodo iz bližnjega jarka, ko smo otroci igrali nogomet. Ali je to še danes kje mogoče v nižinskem delu? Kakšna pa bo voda čez štirideset let, če sploh še bo,« se sprašuje Stanko.

- Oglas -
Rastlinjak
»Z zemljo delam približno tako, kot je to nekoč počela moja babica, pa vendar moram danes uporabljati termine eko, bio, ekološko, plačevati ekološko kontrolo in certifikat. Torej če je večina današnjih kmetov podlegla fitofarmacevtskim in drugim lobijem ter napačni kmetijski politiki, ki je sprejela zastrupljanje in uničevanje narave in voda, ter proizvaja zastrupljeno hrano, ali ne bi bilo potem logično in pošteno, da so te farme in kmetije označene na primer kot: onesnaženo, zastrupljeno ali z napisom pred kmetijo »kmetija, ki onesnažuje in zastruplja«. Vsi tisti, ki pa se nismo dali zavesti modernemu uničevalskemu kmetijstvu, pa ne bi potrebovali nobenih posebnih napisov ter certifikatov.«

Vizija kmetijstva – najprej spremembe pri sebi

Koliko ljudi je mogoče prehraniti s kilogramom mesa in koliko z desetimi kilogrami žita? Za pridelavo kilograma žita potrebujemo šestdeset litrov vode, za kilogram govejega mesa pa šestnajst tisoč litrov vode. Vzrok za lakoto je predvsem ta, da za kilogram mesa potrebujemo približno deset kilogramov žita. Z rastlinsko hrano lahko izboljšamo svoje zdravje in počutje, prihranimo trpljenje in življenje mnogih živali ter uničevanje narave in voda. Stankova vizija kmetijstva ter vegetarijanstva pri nas in v svetu je vegansko miroljubno kmetijstvo. Torej najprej spremembe pri nas samih, ki se potem odražajo tudi v družbi. »Čeprav se tudi sam strinjam, da je politika v službi kapitala oziroma tistih, ki jim, kot kaže, ni kaj dosti mar za življenje, ne za ljudi in ne za živali in naravo, a ni nujno, da tako ostane za vedno.

Dokler pa je tako, ne more priti zares do večje spremembe na boljše, na nobenem področju, tudi v kmetijstvu in načinu prehranjevanja ne. Zakaj imamo takšne politike v vladi je lahko vprašanje za vse nas. Nisem pristaš tistih, ki samo kritizirajo in govorijo slabo in grdo o politikih, ampak zagovarjam najprej spremembo sebe svojih slabih navad npr. prepirljivost, pohlep, egoizem, nestrpnost do drugačnih, agresivnost in še in še bi lahko naštevali.« Prepričan je, da moramo najprej posamezniki postati bolj miroljubni, tolerantni in spoštljivi do soljudi narave in živali. Šele potem bomo tudi kot družba imeli drugačne prioritete, zahteve, etiko in moralo, kar bo prineslo realno možnost tudi za spremembo politike v celoti. Torej šele novi ljudje v politiki, z višjo moralo in etiko iz te nove družbe, bodo lahko naredili nove vizije tudi v kmetijstvu in načinu prehranjevanja.

Paradižnik

Človek s svojim delovanjem vsak trenutek ustvarja posledice, ki jih bo deležen v prihodnosti

Prehrana živalskega izvora je v veliki meri odgovorna za najpogostejše kronične bolezni, ki so s pravilno prehrano preprečljive in celo ozdravljive. Nezdrava prehrana na leto povzroči več smrti in bolezni kot alkohol, mamila in tobak skupaj. Večji del rešitve je v spremembi naših prehranjevalnih navad. Za začetek zmanjševanje hrane živalskega izvora in kasneje le prehranjevanje z rastlinsko hrano. Človeštvo se sooča še z drugimi načini onesnaževanja in uničevanja, kot so industrija, promet, vojne, atomski poskusi … Torej je vprašanje, ali sploh lahko govorimo o razvoju naše družbe ali pa o razvoju, ki nas vodi v samouničenje, se retorično sprašuje Stanko Valpatič, ki je tudi vodja proizvodnje Vege&Dobro. V naravi veljajo naravni zakoni. Človek jih lahko ruši, ne more pa jih spremeniti, pravi. Tudi zakon vzroka in učinka ne more nihče spremeniti, velja za vse enako brez izjem. Enostavno rečeno – kar sejemo, to žanjemo.

Pravilno bi bilo govoriti o človeških katastrofah in ne o naravnih katastrofah. Vse negativno, kar smo povzročili drug drugemu ter preostalim oblikam življenja, se vrne na posameznika ali večjo skupino ljudi, ki je pri tem sodelovala ali podpirala. »Tako na primer kratenje svobode živalim, bolezni, mučenje, trpljenje in smrt živali postaja vse bolj trpljenje, bolezen in smrt ljudi. Torej ne gre za maščevanje nekega boga, narave ali zemlje, temveč se nam kot človeku in človeštvu vrne samo to, kar smo povzročili. Morda boste mnogi rekli, da je ubijanje živali za našo hrano nekaj naravnega in normalnega, saj nas tako učijo v šolah, v cerkvi, tako piše v učbenikih in bibliji. Vprašanje za vse nas je, ali lahko vsaj dopustimo možnost, da je to napačno in neresnično,« sprašuje Stanko. »Seveda o tem odločamo sami in svobodno. V času, v katerem živimo, imamo vseeno veliko večje možnosti za priti do resnice kot še pred nekaj stoletji, ko bi človeka mučili ali kar ubili, če bi samo razmišljal o tem, kaj šele brskal po literaturi. Danes so nam dostopne vse informacije, bolj kot kdaj koli prej.« 

Pokrajina
»Sistem, v katerem živimo, tako kaže dejstva, da je še vedno usmerjen proti življenju. Tudi v tem času koronavirusa bi lahko državni sistemi bolj poskrbeli za ljudstvo, mu bolj pomagali. Lahko bi jih denimo informirali, kakšna prehrana bi bila dobra in koristna v tem času, kako si lahko sami pomagajo, lahko bi svetovali po medijih v smislu medsebojnega zaupanja in spoštovanja, kar bi ljudem, še posebej starejšim, vlilo optimizem in pogum. Namesto tega je bilo slišati le zastrahovanje ljudi z ukrepi in kaznimi.«

Za lažjo spremembo pri prehrani

Vsekakor je najlažji prehod na rastlinsko hrano, če se zavedamo moralno-etičnega vidika v odnosu do živali, meni miroljubni kmet. Torej, če se zavedamo, da so to čuteča in pametna bitja, ki nas imajo rada, tudi če slabo ravnamo z njimi, bitja, ki si prav tako kot mi želijo skrbeti za svoje družine in si prav tako kot mi želijo življenja do naravne smrti. Morda kdaj pomislimo, ali bi res jedli živalsko meso in ga tako zagovarjali, če bi morali sami zaklati telička ali ovčko. Ali res mislimo, da delamo koristno delo za naše otroke, ko jim prikrivamo, od kod in kako pride kos mesa na njihov krožnik. Zakaj se jim preprosto ne pove resnica? In dragi starši, naj vas ne zagrabi panika, če otrok naenkrat pove, da ne želi več jesti mesa. Nič mu ne bo primanjkovalo. Največ boste naredili, če mu pomagate in mu stojite ob strani, kajti že v šoli in drugod bo bombardiran, kako je to slabo in napačno. Raje mu zagotovite še kakovostnejšo hrano kot do zdaj, na primer ekološko pridelano. Naj bo to nekaj vrst zelenjave, sadja, stročnic, žit, kaše, semenk, jagodičevja, oreščkov ter nekaj vrst dobrega olja in začimb. Čez nekaj časa boste pri svojem otroku videli napredek, ki se ga boste veselili.

Morda je sprememba prehrane tudi čas novih priložnosti, ko lahko nekaj naredimo zase, zraven pa pomagamo še zemlji, živalim in ljudem. Lahko poskusite počasi zmanjševati meso in drugo živalsko hrano. Morda se za začetek odločite za dan ali dva v tednu brez mesa, kasneje lahko tudi brez mlečnih izdelkov in jajc.

Preusmeritev kmetijskih subvencij

Mladi kmeti so pomembni za ohranjanje kmetijstva in kmetij. Ali se kot narod dovolj zavedamo pomena kmeta, lokalne oskrbe s hrano in varovanja narave? »Vsekakor, tudi rek pravi, da na mladih svet stoji, toda kot že rečeno, je problem v napačni kmetijski politiki ter subvencijah za to uničevalsko kmetijstvo, ki jo financiramo vsi davkoplačevalci, želeli ali ne. In to je tisto, kar se mora nujno spremeniti. Kot narod oziroma družba nismo dovolj informirani o današnjem kmetijstvu. Šolski sistem pa je narejen, kot to odgovarja velikim koncernom, kemijski in fitofarmacevtski industriji ter mesni in mlečni industriji, in ne v dobro ljudi, živali in narave, kot bi mnogi pričakovali. Tako smo danes priča mnogim mladim kmetom, ki so izgubili tisti prefinjeni občutek za zemljo, živali, vodotoke, za naravo. Več ali manj se slepo pokoravajo tem napačnim šolskim navodilom ter s pomočjo davkoplačevalskih subvencij ter nepovratnih sredstev tekmujejo, kdo bo imel večji hlev in močnejše traktorje. Žal je tako ali podobno tudi drugod po svetu. Že dolgo se govori o slabi prehranski samooskrbi v Sloveniji. No, mesa baje pridelamo dovolj, zelenjave le 30–40 odstotkov, opozarja Stanko.

Šele razumevanje sveta odpira vrata sprememb

Predstavniki dvaintridesetih nevladnih organizacij so lani predlagali preusmeritev kmetijskih subvencij, obdavčitev živil glede na okoljski odtis in ukinitev industrijske živinoreje. Premik je nujen zaradi zdravja, etike, okolja in gospodarnosti, opozarjajo, saj Slovenci, v primerjavi s priporočili za trajnostno prehrano, v povprečju zaužijemo 3,2-krat preveč mesa, 2,3-krat preveč mlečnih izdelkov in 2,3-krat preveč jajc. Kmetijsko ministrstvo se je na pobudo za novo prehransko politiko odzvalo s pojasnilom, da naravne danosti Slovenije narekujejo strateško usmeritev kmetijstva v govedorejo za mleko in meso. Zato zahteve za odpravo živinoreje ne morejo podpreti, to bi storili le, če bi prišlo do širokega družbenega konsenza o tem.

Vendar družbeni konsenz glede čiste vode, zraka in zemlje zagotovo obstaja. Zakaj ni korenitih sprememb na sistemski ravni? »V svoji mladosti sem želel, včasih tudi zahteval, da so spremembe nujne, saj nisem mogel razumeti, kako starejši ne vidijo tega, kar sem sam videl. Seveda si še vedno želim, da ljudi spremenijo svoj odnos do narave, živali in soljudi. Toda danes se zavedam, da je največ, kar lahko naredim, biti dober vzor, ljudem posredovati informacije, jim pustiti svobodno voljo ter jih spomniti na odgovornost o svojem početju. Vsak izmed nas ima svobodno odločitev, kako in po katerih zakonih bo uredil svoje življenje, pomembno je le, da se zavedamo tudi odgovornosti za svoja dejanja do samega sebe, do bližnjih, do Boga v nas ter do celotnega stvarstva. Kajti le od nas je odvisno, kakšna prihodnost čaka nas in naše otroke,« sklene miroljubni kmetovalec.

Včeraj sem bil pameten, zato sem hotel spremeniti svet, danes sem moder, zato se spreminjam. (Rumi)

Morda vas naslednja dejstva navdihnejo za spremembo prehrane:

  • Živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj) (UN).
  • Živinoreja je eden največjih razlogov za degradacijo zemlje (UN).
  • Živinoreja je glavni vzrok za uničevanje živalskih vrst (uničevanje ekosistemov) (UN).
  • Evropa bi lahko postala samooskrbna le, če bi drastično zmanjšala živinorejo (Foodwatch).
  • Kupovanje lokalno pridelane hrane zmanjša ogljični odtis le za 4–5 % (FAO).
  • Kupovanje lokalne hrane nima bistvenega vpliva na zmanjšanje toplogrednih plinov. Če le en dan v tednu jemo vegansko (tudi nelokalno), to bistveno bolj zmanjša naš ogljični odtis kot prehod na izključno lokalno pridelano hrano (Carnegie Mellon University).
  • Tri četrtine svetovnih ribolovnih območij je izrabljenih (UN, FAO).
  • Kmetija s 1700 kravami mlekaricami pridela toliko odpadkov kot vsi prebivalci Ljubljane (EPA).
  • Uživanje morskih živali in posledičen ribolov je največja grožnja morskim ekosistemom v Mediteranu in Jadranu (Plos One).
  • Izbira ekološko pridelanega mesa ne vpliva pozitivno na okolje. V nekaterih primerih pa je to še veliko slabše za okolje kot klasično pridelano. Narava ne bi zdržala prehoda EU trga na “ekološko” meso v sedanjih količinah (Foodwatch).
  • 70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje (pašniki, soja in žito za živino)(UN).
  • Zaradi površine, ki jo živinoreja potrebuje, samooskrba v Evropi ni mogoča (Foodwatch),
  • 2 milijona Slovencev letno pobije kar 35 milijonov kopenskih živali in še veliko več morskih (SURS).
  • Živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih izpustov (ogljikov dioksid, dušikov oksid in metan) kot vsa prometna infrastruktura skupaj (UN). V to ni vštet ribolov, ki je energijsko veliko bolj potraten. Poleg tega pa bi z ukinitvijo živinoreje zmanjšali tudi onesnaževanje prometnega sektorja.
  • V razvitem svetu nastane 130-krat več živalskih kot človeških odpadkov (USGAO).
  • Tretjina kopnega se je spremenila v puščavo, glavni razlog za to pa je živinoreja (UN).
  • 30 % vsega kopnega dela planeta zasedata živinoreja in pridelava hrane zanjo (UN).
  • Tri četrtine svetovnih ribolovnih območij je izrabljenih (UN, FAO).

NAJNOVEJŠE