Se vam zdi, da vaš pes kar razume, ko mu razlagate svoj dan ali mu govorite, naj sedi? Mnogi lastniki psov to počnejo instinktivno — obračajo glas, kot da bi govorili otroku ali prijatelju. to je oblika antropomorfizma — pripisovanje človeških lastnosti živalim. V psiholoških razpravah takšno vedenje ni zgolj simpatičen človeški “čuden” običaj, ampak lahko nakazuje tudi na določene osebnostne značilnosti.
Če se prepoznate v tem, da psa obravnavate kot sogovornika, morda prinašate v odnos s hišnim ljubljenčkom nekaj več kot le navado — verjetno imate lastnosti, ki vas ločijo od večine.
Kaj pravijo psihologi o pogovoru s psi kot s človekom
Ker je vir, ki ste ga navedli (moonandgarden.com), trenutno nedostopen, sem za analizo uporabil druge dostopne vire in psihološke koncepte, povezane z antropomorfizmom in vedenjem lastnikov živali.
Psihologi ugotavljajo, da ljudje, ki govorijo s svojimi psi kot s prijatelji, navadno ne delajo tega brez pomena. Po nekaterih teorijah gre za:
- visoko raven empatije,
- emocionalno občutljivost in sposobnost zaznavanja vokalne in telesne komunikacije,
- uporabo antropomorfizma kot način oblikovanja povezave ali lažje razumevanje notranjega sveta psa.
Tudi v članku na Psychology Today je navedeno, da pogovor s hišnimi ljubljenčki ne pomeni nujno višje inteligence, vendar je povezano z nagnjenjem k antropomorfizmu — pripisovanju človeških lastnosti drugim bitjem.
Študija iz leta 2016 je pokazala, da ljudje, ki pogosteje antropomorfizirajo živali, pogosteje odpirajo do novih izkušenj, so bolj tvegane v svojem razmišljanju in zaupajo intuiciji.
Torej, če govorite s psom kot s prijateljem, morda niste edini — le da imate močnejše nagnjenje k odrejanju človeških lastnosti stvarem ali bitjem okoli sebe.
Sedem osebnostnih lastnosti, ki jih pogosto povezujejo s tem vedenjem
Na podlagi razprav in virov (npr. Ge Editing, princEA, El Adelantado) lahko izpostavimo več osebnostnih lastnosti, ki so pogoste pri ljudeh, ki s psi govorijo kot s prijatelji:
| Lastnost | Kaj to pomeni v tem kontekstu | Kako se kaže |
|---|---|---|
| Empatija | sposobnost razumeti občutke drugih | Občutite, kadar je pes živčen ali vesel; prilagodite ton glasu |
| Visoka emocionalna inteligenca | zaznavanje in upravljanje lastnih in tujih čustev | Sposobnost “brati psa” – govorica telesa |
| Nega / skrbnost | naravna želja po skrbi za druge | Pogosti pogovori, tolažba, nežni nagovori |
| Udobje z ranljivostjo | ni strahu pred izrazom notranjih občutkov | Brez obotavljanja govorite psu o svojih skrbeh |
| Ustvarjalnost / domišljija | kreiranje notranjih dialogov in interpretacij | “Kaj misliš, da želiš?” ali “Si lačen?” |
| Udobje v samoti | neobčutek osamljenosti, če ste sami s psom | Pogovarjate se z njim, tudi če ni nikogar drugega |
| Dobra sposobnost poslušanja | pozornost do sogovornika, četudi ne odgovori z besedami | Slišite signale psa, razumete tišino |
Empatija in emocionalna inteligenca
To je osrednja značilnost: ljudje, ki delajo to vedenje, pogosto hitreje zaznajo subtilne spremembe v razpoloženju psa, kot so položaj ušes, rep ali obrazna mimika. To se pogosto kaže tudi v odnosih z ljudmi – so bolj občutljivi na nepričakovane čustvene premike in so dober sogovornik.
Nega in skrbnost
Če se vam zdi, da je vaš odnos s psom nekaj več kot samo imetništvo — da ste v vlogi varuha, tolažnika, prijatelja — potem je pogovor naravna posledica tega, kar čutite. Takšni ljudje pogosto že intuitivno nagovarjajo psa, ga tolažijo, tudi kadar “ne razume besed”.
Ranljivost
Ko nas nihče ne sodi — tik pred psom — je lažje biti iskren. Pogovor s psom pogosto odseva spoštovanje do svoje ranljivosti, brez obrambe ali maske. In to se pogosto preslika tudi v odnosih z ljudmi: ti posamezniki so bolj pripravljeni odpreti se, izpostaviti čustva in iskati pristne vezi.
Ustvarjalnost in domišljija
V tem pogovoru pogosto domišljamo, kaj bi pes odgovoril. To razkriva bogato notranjo domišljijo in sposobnost metaforičnega razmišljanja. Takšni ljudje pogosto razmišljajo o svetu v slikah, metaforah, občutkih — ne samo v suhem logičnem jeziku.
Udobje v samoti
Ko se ne bojite tišine ali odsotnosti drugih ljudi, ampak najdete družbo v psu – to pokaže notranjo neodvisnost. Pogovarjati se s psom lahko pomeni, da vam ni hudo biti sam, ker imate prijatelja, čeprav s štirimi tacami.
Sposobnost poslušanja
Čeprav pes ne odgovori z besedami, ti ljudje pogosto poslušajo z vsem svojim telesom — opazujejo signale, odzive, nezgovorno komunikacijo. In ta sposobnost se preslika tudi v odnose z ljudmi – poslušajo z odprtim srcem in brez prekinjanja.
Kje so meje: kaj psihologija opozarja
Ta vedenjska značilnost je fascinantna, a ni brez kritikov ali omejitev. Pomembno je razumeti, da:
- Pogovor s psom ne pomeni nujno nadpovprečne inteligence ali izjemnih sposobnosti. Psychology Today navaja, da to vedenje pogosto izhaja iz univerzalne človeške potrebe po antropomorfiziranju — da pripisujemo človeške lastnosti neživim stvarem ali živalim. (Psychology Today)
- Raziskave kažejo, da je korelacija med antropomorfizmom in nekaterimi osebnostnimi lastnostmi šibka, in da razlik ni vedno mogoče jasno opredeliti.
- Čeprav govorjenje s psom lahko spodbuja empatijo in čustveno zavedanje, ne nadomešča komunikacije z ljudmi oziroma ni nadomestilo za resnične pogovore in čustveno podporo.
Torej – če govorite s psom kot s prijateljem, vam ne moremo reči, da ste “bolj inteligentni” ali “čustveno superiorni”, toda to vedenje lahko razkriva nekatere skrite, vendar koristne lastnosti.
Preberite tudi:
- Kako je pes rešil življenje deklici, ki je sredi noči nehala dihati
- Pasja ljubezen: očitni in manj očitni znaki, da vas ima pes rad
