Vsako pomlad in zgodnje poletje se zdi, kot da so kače nenadoma povsod: ob poti, na vrtu, ob škarpi, pri kupu drv, na travniku ali celo blizu hiše. Letos je ta občutek še močnejši, saj se po družbenih omrežjih vrstijo fotografije modrasov, gadov, beloušk in drugih kač, ljudje pa govorijo o “kačjem letu”. A resnica je nekoliko bolj zapletena. Več opažanj še ne pomeni nujno, da je kač v naravi bistveno več kot prejšnja leta. Pogosto pomeni, da so razmere za njihovo aktivnost ugodne, ljudje pa smo ob istem času več zunaj, bolj pozorni in hitreje delimo vsako srečanje.
Kače so hladnokrvne živali, zato je njihova aktivnost močno odvisna od temperature okolja. Ko se tla ogrejejo, pridejo iz zimskih skrivališč, se sončijo, iščejo hrano in partnerje. Če se toplo obdobje začne hitro ali če se po dežju nenadoma zvrsti več sončnih dni, jih lahko naenkrat opazimo več. To ne pomeni nujno, da jih je čez noč “nastalo” več, ampak da so bolj vidne.
Pomembno je tudi, da se kače ne gibljejo ves čas enako. Spomladi so po mirovanju bolj aktivne, ker se morajo ogreti, nahraniti in pariti. V tem času jih pogosteje vidimo na sončnih kamnih, poteh, robovih cest, zidovih, travnikih in ob vrtovih. Poleti se v največji vročini pogosto umaknejo v senco, zato jih lahko večkrat srečamo zjutraj ali proti večeru.
Letos k občutku “kačjega leta” prispevajo tudi posamezne lokalne objave in posnetki. V medijih so se denimo že pojavila opozorila o povečanem opažanju kač na določenih območjih, med drugim na mariborski Piramidi, kjer so prebivalci opozarjali predvsem na modrasa. Takšne objave hitro ustvarijo vtis, da je podobno povsod po Sloveniji, čeprav gre lahko za lokalno izrazitejše pojavljanje ali preprosto za več pozornosti javnosti.
Topli dnevi kače dobesedno “prižgejo”
Pri kačah je vreme skoraj vse. Ko je hladno, so počasne in skrite. Ko se segreje, postanejo dejavne. Zato jih po toplih prehodih iz zime v pomlad pogosto opazimo prej kot v hladnejših letih. Že marca ali aprila se lahko pojavijo na sončnih mestih, kjer se grejejo. Lokalni mediji so že lani poročali, da je toplo vreme zgodaj prebudilo kače, kar je tipičen vzorec pri plazilcih.
Tudi dolgoročno segrevanje ozračja lahko vpliva na to, kdaj in kako dolgo so plazilci aktivni. ARSO navaja, da se temperatura v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja, segrevanje pa se bo nadaljevalo. To ne pomeni, da lahko vsako posamezno srečanje s kačo neposredno pripišemo podnebnim spremembam, pomeni pa, da se sezonski vzorci v naravi spreminjajo.
Topla pomlad, mile zime in daljša obdobja brez izrazitega mraza lahko vplivajo na zgodnejšo aktivnost, daljšo sezono in več priložnosti za srečanje. Če je hkrati dovolj hrane, na primer miši, voluharic, kuščarjev ali dvoživk, imajo kače še dodaten razlog, da se zadržujejo na mestih, kjer jih opazimo tudi ljudje.
Več ljudi v naravi pomeni več srečanj
Drugi razlog je zelo preprost: tudi ljudje smo spomladi in zgodaj poleti veliko več zunaj. Urejamo vrtove, kosimo visoko travo, čistimo zaraščene robove parcel, hodimo v hribe, na sprehode, ob reke in po gozdnih poteh. S tem vstopamo v prostore, kjer kače živijo že ves čas.
Kače se pogosto zadržujejo na prehodnih območjih: med travnikom in gozdom, ob suhozidih, skalovju, kupih drv, kompostu, zaraščenih robovih, starih škarpah in sončnih brežinah. To so ravno mesta, ki jih ljudje spomladi začnemo urejati. Ko dvignemo staro desko, premaknemo kamen, kosimo visoko travo ali sežemo v kup vej, lahko kačo presenetimo.
Zato se zdi, da so prišle “bližje hišam”. V resnici so pogosto tam že bile, le da jih nismo opazili. Vrtovi z veliko skrivališči, glodavci, kompostom, suhozidi ali bližino gozda so za kače lahko zelo privlačni. To ni nujno slabo: kače so pomembni plenilci malih živali in pomagajo ohranjati ravnovesje.
Družbena omrežja ustvarijo občutek izbruha
Pred leti bi kačo videli trije ljudje na vasi in o tem povedali pri kosilu. Danes jo nekdo fotografira, objavi na Facebooku, v lokalni skupini ali pošlje medijem. V nekaj urah ima občutek pol regije, da je kač ogromno.
Ta učinek ni zanemarljiv. Fotografije kač se hitro širijo, ker vzbudijo strah, radovednost in komentarje. Posnetek modrasa ima večjo možnost, da ga ljudje delijo, kot fotografija kosa ali metulja. Tako nastane vtis, da je kač bistveno več, čeprav je lahko del povečanja samo v tem, da jih pogosteje fotografiramo in objavljamo.
To ne pomeni, da so opažanja izmišljena. Pomeni le, da število objav ni enako znanstveni oceni populacije. Za takšno oceno bi potrebovali sistematično spremljanje na istih območjih, ob enakih pogojih in skozi več let. Posamezne objave pa nam predvsem povedo, da so ljudje letos zelo pozorni.
Ali je kač res več kot nekoč?
Na državni ravni ni preprosto reči, da je kač letos zagotovo več kot v prejšnjih letih. Strokovnjaki so v preteklosti opozarjali celo na nasprotno: da populacije kač v Sloveniji zaradi izgube habitatov, prometa in negativnega odnosa ljudi še vedno upadajo.
Tudi to je pomembno za razumevanje “kačjega leta”. Lokalno jih lahko vidimo več, ker so vremenske razmere ugodne ali ker se zadržujejo na določenem območju. Toda to še ne pomeni, da se populacije povsod povečujejo. Narava ni enakomeren graf. Eno leto je lahko več opažanj na enem območju, drugo leto drugje.
V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so tri strupene: modras, navadni gad in laški gad. Prirodoslovni muzej Slovenije navaja, da vse tri strupene vrste spadajo v družino gadov, prepoznamo pa jih po čokatem telesu, kratkem repu, pokončni zenici in strupnikih v zgornji čeljusti.
“Kačje leto” je pogosto kombinacija več dejavnikov
Ko ljudje rečejo, da je “letos kačje leto”, običajno mislijo na občutek: več jih vidimo, več se o njih govori, več je fotografij in več je opozoril. Za tak občutek se lahko preplete več razlogov.
Prvi je vreme. Če je pomlad hitro topla, so kače prej aktivne. Če se izmenjujeta dež in sonce, je več vlage, več žuželk, več dvoživk in več aktivnosti v prehranjevalni verigi. Drugi razlog je čas parjenja, ko se kače več premikajo. Tretji razlog je človek: več vrtnarjenja, več sprehodov, več izletov in več poseganja v zaraščene kotičke. Četrti razlog so telefoni in družbena omrežja, ki vsako srečanje spremenijo v javno informacijo.
Zato je bolj natančno reči: letos je verjetno več opažanj kač, ne nujno dramatično več kač. Ta razlika je pomembna, ker preprečuje paniko. Kače niso “zavzele” Slovenije. Le pogosteje prihaja do trenutkov, ko se njihove poti križajo z našimi.
Zakaj jih vidimo na vrtovih?
Vrtovi so za kače zanimivi iz več razlogov. Ponekod najdejo skrivališča, drugje toploto, pogosto pa tudi hrano. Visoka trava, kupi lesa, kamenje, neurejeni robovi, kompost in bližina vode ustvarijo prostor, kjer se lahko skrijejo miši, kuščarji, žabe in druge živali. Kjer je plen, se lahko pojavi tudi kača.
Belouška se lahko zadržuje blizu vode in vlažnih kotičkov, smokulja in goži se lahko pojavijo ob kamnitih strukturah, modras pa ima rad suha, topla, kamnita in zaraščena mesta. To ne pomeni, da je vsak vrt nevaren. Pomeni pa, da vrt ni ločen od narave.
Če želite zmanjšati možnost srečanja tik ob hiši, vzdržujte pregledne poti, redno kosite travo ob najbolj uporabljanih delih vrta, pospravite kupe desk in vej, zaprite luknje ob temeljih in ne puščajte hrane, ki bi privabljala glodavce. Ni pa treba vrt spremeniti v sterilno površino. Dovolj je, da najbolj obiskani deli niso polni nepreglednih skrivališč.
Kaj storiti, če jo srečate?
Najboljši odziv je najtežji: mirno obstanite in se počasi umaknite. Kače praviloma ne napadajo ljudi. Ugriz je obramba, kadar se počutijo ogrožene, jih pohodimo, primemo ali se jim preveč približamo. Herpetološko društvo Slovenije posebej opozarja, da na telefonski liniji Kačofon nudijo informacije in nasvete ob srečanju s kačo, saj je strah pred kačami zelo pogost.
Kače ne poskušajte ujeti, pregnati z lopato ali ubiti. V Sloveniji so domorodne kače zavarovane, poleg tega pa je ravno približevanje kači eden najpogostejših načinov, da pride do ugriza. Če je kača na vrtu in ne veste, katera je, jo lahko fotografirate z varne razdalje in se za nasvet obrnete na strokovnjake oziroma Kačofon.
Če srečate kačo na poti, ji pustite prostor. Ne stopajte čeznjo, ne drezajte vanjo in je ne potiskajte s palico. Večina kač se bo umaknila, če ima možnost. Če se sonči na poti, počakajte ali jo obidite v velikem loku.
Kaj pa otroci in psi?
Otrokom je dobro razložiti preprosto pravilo: kače se ne dotikamo, tudi če je majhna, mirna ali videti “mrtva”. Otroci so radovedni, zato je bolje, da jim kače ne predstavljamo kot pošasti, ampak kot divje živali, ki jih opazujemo od daleč.
Pri psih je tveganje večje, ker kačo ovohavajo, dregajo z gobcem ali stopijo preblizu. Na območjih, kjer so kače pogoste, naj bo pes na povodcu, predvsem v visoki travi, na kamnitih poteh in v hribih. Če psa ugrizne kača, je potreben hiter veterinarski pregled. Ne čakamo, ali bo “minilo samo od sebe”.
Če pride do ugriza, ne improviziramo
Pri ugrizu strupene kače je treba poklicati pomoč in poškodovanca čim bolj umiriti. Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana svetuje, da ob ugrizu gada ali modrasa poskrbimo za varnost, pokličemo 112, poškodovanec miruje, odstranimo uro, prstane in drug nakit, rano sterilno pokrijemo, ud imobiliziramo in poskrbimo za prevoz v bolnišnico.
Ne režemo rane, ne izsesavamo strupa, ne nameščamo tesne preveze in ne pijemo alkohola. Takšni ukrepi lahko naredijo več škode kot koristi. V Sloveniji so smrtni primeri zaradi ugrizov izjemno redki, vendar ugriz strupenjače vseeno zahteva zdravniško obravnavo.
Kače niso znak nevarne narave, ampak žive narave
Če letos opazimo več kač, to ni nujno slab znak. Pomeni, da se narava premika, da so živali aktivne in da je okoli nas še vedno dovolj življenjskih prostorov, kjer lahko preživijo. Za človeka je ključno, da zna ločiti med previdnostjo in paniko.
Kače imajo v ekosistemu pomembno vlogo. Uravnavajo število glodavcev, so plen drugim živalim in so del naravnega ravnovesja. Večina vrst pri nas za človeka ni strupena, tudi strupene pa se praviloma izogibajo stiku, če jim to omogočimo.
Letos jih morda res pogosteje videvamo. Morda zato, ker je vreme ugodno, ker smo več zunaj, ker se kače premikajo v času parjenja ali ker vsako srečanje konča na telefonu in spletu. A najboljši odziv ostaja enak kot vedno: opazujmo, ne približujmo se, ne ubijajmo jih in jim pustimo prostor.
Preberite tudi:
- To se zgodi v telesu, če vas ugrizne modras
- Kupila sta sanjsko hišo, a ko sta odprla vrata, ju je v njej čakalo 43 mačk
