Lovorikovec je bil dolga leta ena najbolj priljubljenih rastlin za žive meje: zimzelen, gost, hitro rastoč in dovolj nezahteven, da je preživel tudi tam, kjer so druge okrasne rastline odpovedale. Prav zato je marsikoga presenetilo, da se je zdaj znašel med rastlinami, ki jih strokovnjaki zaradi invazivnosti odsvetujejo. V okviru projekta LIFE OrnamentalIAS so namreč pripravili črni seznam invazivnih tujerodnih okrasnih rastlin, ki opozarja na vrste, ki lahko iz vrtov in javnih zasaditev pobegnejo v naravo ter tam povzročajo škodo.
Ključni poudarki:
- Lovorikovec je uvrščen na črni seznam invazivnih tujerodnih okrasnih rastlin v Sloveniji.
- To še ne pomeni, da morate obstoječo živo mejo takoj odstraniti.
- Najpomembneje je preprečiti širjenje v naravo, pravilno ravnati z odrezki in izbirati varnejše alternative.
Zakaj se je lovorikovec znašel pod drobnogledom?
Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je za lastnike vrtov zelo praktičen. Ustvari gosto zeleno pregrado, dobro prenaša rez, ostane zelen tudi pozimi in hitro zakrije poglede s ceste ali sosedove parcele. Toda rastlina, ki je na vrtu videti kot urejena živa meja, lahko v naravi postane precej drugačna zgodba.
Težava pri invazivnih tujerodnih okrasnih rastlinah ni v tem, da so na vrtu “grde” ali nekoristne. Ravno nasprotno: pogosto so bile posajene zato, ker so lepe, trpežne, hitro rastoče in nezahtevne. Toda če se začnejo širiti zunaj zasaditev, lahko izpodrivajo domorodne rastline, spreminjajo habitatne razmere ter povzročajo ekološko in tudi gospodarsko škodo. Strokovnjaki posebej poudarjajo, da črni seznam služi kot strokovna podlaga za bolj premišljeno izbiro rastlin pri zasaditvah.
Pri lovorikovcu je problem predvsem v njegovi sposobnosti širjenja. Plodove lahko raznašajo ptice, rastlina pa se lahko pojavlja ob gozdnih robovih, v podrasti in na območjih, kjer z gosto zimzeleno rastjo senči tla. Podatkovni opis vrste na IPS Monitor navaja, da ptice zaužijejo semena lovorikovca in jih z iztrebki prenesejo drugam, rastlina pa lahko tvori goste sestoje, ki omejujejo svetlobo in rast drugih rastlin.
Kaj sploh pomeni črni seznam?
Pri projektu LIFE OrnamentalIAS so pripravili tako imenovani semafor invazivnosti okrasnih rastlin v Sloveniji. Črni seznam vključuje rastline, ki jih zaradi invazivnosti odsvetujejo. Oranžni seznam vključuje rastline, pri katerih je potrebna previdnost, da se ne razširijo v naravo. Beli seznam pa naj bi zajemal rastline, katerih uporaba nima negativnih vplivov na naravo.
To je pomembna razlika. Črni seznam ne pomeni avtomatično, da je nekdo že jutri dolžan odstraniti vsako obstoječo rastlino z zasebnega vrta. Pomeni pa zelo jasno priporočilo: teh rastlin ne sadimo več na novo, ne spodbujamo njihove prodaje in širjenja, pri obstoječih zasaditvah pa ravnamo odgovorno, da ne pobegnejo v naravo.
V objavljenem seznamu je med 12 rastlinami tudi lovorikovec, skupaj z ameriškim javorjem, thunbergovim češminom, metuljnikom, sivim drenom, japonskim kosteničevjem, peterolistno viniko, pavlovnijo, bambusi, kalinolistnim pokalcem, octovcem in virginijsko nebino oziroma jesenskimi astrami.
Torej: boste morali lovorikovec zdaj odstraniti?
Kratek odgovor je: ne nujno. Samo dejstvo, da imate na vrtu lovorikovec, še ne pomeni, da morate takoj naročiti izkop žive meje. Črni seznam je trenutno predvsem opozorilo in strokovna usmeritev, da je ta rastlina problematična z vidika širjenja v naravo.
A to ne pomeni, da se nič ne spremeni. Če lovorikovec šele načrtujete, je zdaj precej jasno, da ga ni pametno saditi. Če ga že imate, je smiselno razmisliti, kako ga obvladovati: redno ga obrezujte, preprečujte cvetenje in tvorbo plodov, odrezkov ne odlagajte v naravo in novih sadik ne razmnožujte ali podarjajte naprej.
Pri projektu poudarjajo tudi dolgoročnejši vidik. Prvi semafor invazivnosti je nastal na podlagi ocene 300 najbolj prodajanih okrasnih rastlin, črni in oranžni seznam pa je na delavnicah usklajevalo 215 strokovnjakov in drugih deležnikov. V nadaljevanju projekta napovedujejo tudi kodeks za vrtnarje, prodajalce, načrtovalce in lokalne skupnosti, dolgoročno pa se omenja možnost zakonodajnih sprememb za nekatere najbolj tvegane rastline.
Zakaj je ta razlika pomembna?
V javnosti se pri takšnih seznamih hitro pojavi strah: “Ali bo zdaj kazen, če imam rastlino na vrtu?” Toda pri invazivnih rastlinah je treba ločiti med priporočilnimi strokovnimi seznami in zakonsko reguliranimi vrstami.
Na ravni EU obstaja poseben seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Vrste na tem seznamu so podvržene strogim omejitvam, med drugim glede posedovanja, uvoza, prodaje, gojenja in izpuščanja oziroma sproščanja v okolje. Evropska komisija navaja, da je trenutno strogo reguliranih 114 invazivnih tujerodnih vrst, od tega 49 rastlinskih vrst.
Lovorikovec v Sloveniji v tem kontekstu ni predstavljen enako kot vrste s seznama EU. V dokumentu projekta so vrste, ki zadevajo Evropsko unijo in se pojavljajo v Sloveniji, navedene ločeno, med njimi na primer kudzu, orjaški dežen, sirska svilnica, žlezava nedotika, veliki pajesen in dresniki.
Kaj lahko pokaže primer iz tujine?
Da razprava o lovorikovcu ni le slovenska posebnost, kaže primer Švice. Švicarski zvezni urad za okolje navaja, da je lovorikovec invazivna tujerodna rastlina, ki se hitro širi predvsem v živih mejah, gozdnih robovih in gozdovih. Mladi osebki lahko tvorijo goste sestoje, ki preprečujejo obnovo gozda in izrivajo domorodno vegetacijo. V Švici lovorikovca od 1. septembra 2024 ni več dovoljeno prodajati ali distribuirati, obstoječe žive meje na vrtovih pa lahko ostanejo.
Podoben vzorec je viden tudi v znanstvenih opazovanjih. Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin EPPO povzema raziskave iz Švice, po katerih se je lovorikovec razširil v podrast listnatih gozdov, v invadiranih ploskvah pa je bila vrstna pestrost domorodnih rastlin nižja kot na neinvadiranih ploskvah.
Kaj storiti, če ga že imate na vrtu?
Najprej ni potrebe po paniki. Če lovorikovec stoji sredi naselja, redno obrezan, brez plodov in brez stika z naravnim robom gozda, je tveganje drugačno kot pri rastlini, ki raste tik ob gozdu, potoku, zaraščeni brežini ali zapuščenem zemljišču. Kljub temu je dobro, da ga odslej obravnavate kot rastlino, ki zahteva več odgovornosti.
Najpomembnejši ukrep je preprečevanje razmnoževanja. Če lovorikovec cveti in tvori plodove, ga obrežite pravočasno, da ptice ne bodo raznašale semen. Pri tem bodite pozorni, da odrezkov, vej, plodov in izkopanih delov ne odložite za ograjo, v gozd, ob potok ali na divje odlagališče. Prav vrtni odpadki so eden od načinov, kako se okrasne invazivke iz zasebnih vrtov znajdejo v naravi. Eden od ciljev projekta LIFE OrnamentalIAS je prav omejiti vnos in širjenje invazivnih rastlin v ogrožene habitate s prilagojenim ravnanjem z vrtnimi odpadki.
Če imate lovorikovec tik ob naravnem območju, je smiselno razmisliti o postopni zamenjavi. To je lahko bolj praktično kot nenadna odstranitev celotne žive meje. Najprej odstranite posamezne rastline, zapolnite vrzeli z domačimi ali neinvazivnimi vrstami, nato pa živo mejo v nekaj letih zamenjate v celoti.
Kaj saditi namesto lovorikovca?
Najboljša alternativa je odvisna od tega, kaj od žive meje pričakujete. Če želite gosto zeleno pregrado, lahko izberete gaber, bukev, liguster, tiso, navadni glog, lesko, rumeni dren ali kombinirano živo mejo iz več vrst. Mešane žive meje imajo veliko prednost: niso le zid iz ene rastline, ampak nudijo hrano, zavetje in življenjski prostor pticam, opraševalcem in drugim koristnim živalim.
Če želite bolj eleganten videz, lahko del zasaditve oblikujete iz domačih grmovnic, del pa iz preverjeno neinvazivnih okrasnih rastlin. Prav zato je beli seznam tako pomemben: ne gre za to, da bi morali vrtovi postati manj lepi, ampak za to, da lepota ne bi prihajala na račun narave.
Lovorikovec ni edina rastlina, pri kateri bo treba premisliti
Lovorikovec je v javnosti dobil največ pozornosti, ker ga ima veliko ljudi pred hišo. Toda seznam je širši. Med rastlinami, ki jih odsvetujejo, so tudi bambusi iz rodu Phyllostachys, pavlovnija, metuljnik, octovec in peterolistna vinika. Nekatere od teh rastlin so zelo razširjene na vrtovih, ob cestah, pri poslovnih stavbah in v javnih zasaditvah.
Pri bambusih je težava predvsem silovito širjenje s korenikami. Pri metuljniku je problem, da se lahko zaseje na suhih, odprtih in motenih tleh. Pri octovcu se pogosto pojavi močno odganjanje iz korenin. Pri pavlovniji lahko težavo predstavlja hitro širjenje in rast na odprtih površinah. Skupni imenovalec je isti: kar je na vrtu videti kot zanimiva okrasna posebnost, lahko zunaj vrta postane pritisk na naravne habitate.
Kaj je najbolj odgovoren korak za lastnike vrtov?
Če imate lovorikovec, ga ni treba gledati kot osebni vrtnarski greh. Pred leti so ga ljudje sadili z dobrim razlogom: bil je dostopen, praktičen in priljubljen. Nova spoznanja pa kažejo, da bomo morali pri okrasnih rastlinah razmišljati drugače.
Najbolj odgovorno je, da ga ne sadite več na novo, ne razmnožujete, ne podarjate sadik, preprečujete tvorbo plodov in z vrtnimi odpadki ravnate tako, da se rastlina ne more širiti. Če je živa meja stara, zelo velika ali stoji blizu gozda oziroma vodotoka, razmislite o postopni zamenjavi.
Vrtovi niso ločeni od narave. Kar posadimo ob hiši, lahko čez nekaj let raste ob gozdnem robu, v potoku ali na travniku. Prav zato je črni seznam pomemben: ne zato, da bi prestrašil lastnike vrtov, ampak da bi nas pravočasno opozoril, katere rastline so lahko dolgoročno problematične.
Preberite tudi:
- Invazivni japonski hrošči na vrtu: Pravočasno jih prepoznajte in takoj ukrepajte
- Če vaše potonike ne cvetijo, sta za to krivi ti dve preprosti napaki
- Sajenje paradižnika postrani: Zakaj daje večje in bolj zdrave rastline
