Japonski hrošč (Popillia japonica) je invazivna vrsta, ki je v zadnjih letih začela povzročati vse več skrbi v Evropi, tudi v naši bližini. Gre za majhnega, a izjemno požrešnega hrošča, ki lahko v kratkem času uniči liste, cvetove in plodove na številnih rastlinah. Vrtnarji ga prepoznajo po značilnem kovinsko zelenem oprsju in bakreno rjavih krilih, pa tudi po tem, da listov ne poje v celoti, temveč za seboj pusti značilen skeletast vzorec.
Čeprav se ga je težko popolnoma znebiti, obstaja več načinov, kako zmanjšati njegovo škodo in zaščititi vrt. Ključ je v pravočasnem prepoznavanju, spremljanju in kombiniranju različnih metod.
Kako prepoznamo japonskega hrošča?
Odrasel japonski hrošč meri približno 1 cm v dolžino. Njegovo telo je kovinsko zeleno, pokrovke pa bakreno rjave. Ob straneh trebuha ima pet parov belih ščetkastih lis, ki ga ločijo od podobnih vrst.
Najpogosteje se pojavlja od junija do avgusta, ko odrasli hrošči množično napadejo rastline. Samice v tem času odlagajo jajčeca v tla, iz katerih se razvijejo ličinke – bele ogrce, ki se hranijo s koreninami trav in drugih rastlin.
Katere rastline napadajo japonski hrošči?
Japonski hrošč je izjemno polifagen, kar pomeni, da napada zelo veliko različnih rastlin. Med najbolj prizadetimi so:
- vrtnice
- vinska trta
- jablane, hruške, češnje in slive
- koruza in fižol
- lipa, breza in vrba
Najbolj opazna škoda so listi, ki ostanejo le še v skeletni obliki, kar oslabi rastlino in zmanjša njen pridelek.
Življenjski krog
Razumevanje življenjskega cikla je pomembno za učinkovito ukrepanje.
- Jajčeca: samice jih odlagajo v tla poleti.
- Ličinke (ogrci): živijo v zemlji in se hranijo s koreninami trav, pogosto povzročijo poškodbe na tratah.
- Bube: iz ličink se spomladi razvijejo odrasli hrošči.
- Odrasli japonski hrošči: živijo 30–45 dni, v tem času pa povzročijo največ škode na rastlinah.
Kako se znebiti japonskih hroščev?
Mehanske metode
- Ročno pobiranje: zgodaj zjutraj, ko so hrošči počasnejši, jih lahko stresamo z rastlin v posodo z milnico.
- Vabe in pasti: na voljo so posebne feromonske pasti, ki privabijo hrošče. Vendar je treba paziti – pasti lahko privabijo še več hroščev, zato jih postavimo daleč od vrta.
Biološke metode
- Naravni sovražniki: ptice, kure in nekatere žuželke se hranijo z odraslimi hrošči.
- Parazitske ogorčice (nematode): te napadajo ličinke v tleh in zmanjšujejo njihovo število.
- Mlečno sporni bakteriji (Paenibacillus popilliae): povzročita bolezen, znano kot mlečna bolezen ogrcev, ki zmanjšuje populacijo.
Rastlinski pripravki
- Neemovo olje: deluje kot repelent in zmanjša prehranjevanje hroščev.
- Pripravki iz česna ali rdeče paprike: lahko pomagajo odvrniti hrošče, a delujejo le, če jih redno uporabljamo.
- Milo in voda: preprosta raztopina škropišča lahko zmanjša število hroščev na manjših rastlinah.
Kemični pripravki
Kemična sredstva so na voljo, a njihova uporaba ni vedno priporočljiva, saj škodijo tudi koristnim žuželkam in onesnažujejo okolje. Če jih uporabimo, naj bo to zadnja možnost in v skladu z navodili.
Preventiva
- Izbirajmo rastline, ki niso tako privlačne za hrošče.
- Redno pregledujmo vrt, da ukrepamo še preden pride do množične škode.
- Skrbimo za zdrava tla, saj močne rastline lažje prenesejo napad.
Pogoste napake pri zatiranju japonskih hroščev
- Uporaba pasti preblizu vrta: privabimo še več hroščev, kot jih ujamemo.
- Pretirano škropljenje s kemikalijami: ubijemo tudi čebele in druge koristne žuželke.
- Pozno ukrepanje: ko je rastlina že močno poškodovana, je ukrepanje manj učinkovito.
Ali se jih lahko popolnoma znebimo?
Popolnoma izkoreniniti japonskega hrošča je skoraj nemogoče, saj se hitro razmnožuje in seli na nova območja. Ključna strategija je zmanjšanje njihove populacije in zaščita najbolj občutljivih rastlin. S kombinacijo mehanskih, bioloških in rastlinskih metod lahko močno zmanjšamo škodo na vrtu.
Obveščanje o sumu ali pojavu
Ob sumu na pojav ali ob pojavu karantenskega ali potencialno nevarnega škodljivca ali bolezni rastlin je obvezno obveščanje po telefonu, elektronski pošti ali po navadni pošti. Osebe, ki niso izvajalci poslovne dejavnosti (vrtičkarji ali drugi prebivalci) obvestijo o sumu ali pojavu:
- strokovnjaka za varstvo rastlin na: KGZS – zavod Nova Gorica, KGZS – zavod Novo mesto, KGZS – zavod Maribor, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ali Kmetijski inštitut Slovenije, ali
- fitosanitarnega inšpektorja na Območnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ali
- glavni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Preberite še:
- Kako se znebiti koloradskega hrošča brez kemikalij
- Bitka z majskimi hrošči: Kako zaščititi svoj vrt pred škodo
