0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

ŽivaliSlovenske kače - Preverite, katere vrste najdemo pri nas

Slovenske kače – Preverite, katere vrste najdemo pri nas

MORDA VAS ZANIMA

V Sloveniji imamo enajst različnih vrst kač in le tri od teh so strupene. Kače so mesojedi plazilci, ki nimajo okončin in jih uvrščamo v podred kuščarjem. Zato lahko rečemo, da so sorodne kuščarjem, želvam in krokodilom. Znane so tudi po tem, da živijo na vseh celinah, razen na Antarktiki in manjših otokih. Ker prihajajo toplejši dnevi, bodo prav vse z velikim veseljem prilezle na dan.

- Oglas -

Kako strupene so slovenske kače?

Slovenske strupene kače lahko prepoznamo po cikcakastem vzorcu na hrbtu, kratkem repu in ozki zenici, a se navadno zaplete prav pri vzorcu, saj ga nekateri gadi nimajo ali pa imajo samo prečne proge. Znani so tudi popolnoma črni primerki. Med slovenskimi kačami so tako belica, črnica, navadni gož, mačjeoka kača, progasti gož, smokulja, belouška, kobranka, laški gad, modras in navadni gad, strupene pa so samo zadnje tri.

Navadni gož
Navadni gož

Navadni gož

Zraste lahko dobra dva metra, a največkrat jih ne vidimo daljših od metra in pol. Po hrbtu so rjavi z majhnimi belimi pikicami, po trebuhu pa beli ali rumenkasti. Včasih ima za glavo belo liso, ki je najbolj značilna za mlade živali. Živi na prisojnih straneh, v grmiščih ali v starih stavbah, prehranjuje pa se z majhnimi sesalci, kuščarji, pticami in njihovimi jajci. Človeku ni nevaren, vendar je v kategoriji ogroženih živali označen kot ranljiva vrsta in je zavarovan.

Pegasti gož
Progasti gož

Progasti gož

Progasti gož je največja kača na Slovenskem, ki lahko zraste celo do 260 centimetrov, a večinoma ne doseže dveh metrov. Ima okrogle zenice in svetlorjav hrbet, na katerem so štiri temnejše proge, ki tečejo vzdolž telesa, po trebuhu pa je prav tako bledo rumene barve, na predelu repa pa ima včasih kakšne temnejše madeže. V Sloveniji ga najdemo na Primorskem, v senčnatih, rahlo vlažnih in toplih prostorih. Prehranjuje se s kuščarji in manjšimi glodavci ter ptiči in njihovimi jajci. Človeku ni nevaren, označen pa je kot prizadeta vrsta in je zavarovan.

- Oglas -

Belica in črnica

Belica je pravzaprav sive barve z drobnimi temnimi in svetlimi pikami, zraste pa do 130 centimetrov. Ima okroglo zenico in človeku ni nevarna. Živi na suhih področjih, kamnitih mestih, tudi vinogradih. Prehranjuje se s kuščarji, drugimi kačami in celo velikimi kobilicami. Prav tako je prizadeta vrsta, ki je zavarovana.
Črnica je popolnoma črna, ko je odrasla, mladiči pa so sivi in podobni mladičem belice. Prav tako ima okroglo zenico in ni nevarna človeku. Pri nas živi večinoma na Primorskem in Notranjskem ter jé male sesalce, kuščarje, kače, slepce, ptiče in mlade zajce. Spada v ranljivo vrsto in je prav tako zavarovana.

Mačjeoka kača

Majhna kača, ki v dolžino meri približno pol metra in je sive barve, po hrbtu in po bokih pa ima razporejene temne pravokotnike. Na trebuhu je bledorumena ali sivkasta. Ker ima strupnike v zadnjem delu čeljusti, da v plen spusti strup, ko ga požira, spada med polstrupene kače, a človeku ni nevarna. Živi na suhih, kamnitih območjih, na katerih so tudi grmovja, in se prehranjuje s kuščarji. Spada med prizadete vrste in je zavarovana.

Smokulja
Smokulja

Smokulja

Siva ali rjava kača, ki ima na hrbtu tudi vzorec iz dveh vrst temnih lis, ponekod povezanih v prečne črte, ima na zadnjem delu glave liso v obliki črke U in zraste do 75 centimetrov. Prepoznamo jo tudi po lisi, ki se razteza od nosnih odprtin pa do konca glave. Živi v svetlih gozdovih in na jasah ter ob poteh, podobna pa je navadnemu gadu, vendar ima okroglo zenico in človeku ne predstavlja nevarnosti. Spada med ranljive vrste in je zavarovana.

Kobranka
Kobranka

Kobranka

Nevarnemu imenu navkljub nam kobranka ne predstavlja nevarnosti. V dolžino zraste do enega metra in je temnosive ali celo olivno zelene barve. Po hrbtu ima temne lise, razporejene kot šahovnico. Ima ozko in dolgo glavo in veliki očesi z okroglima zenicama. Njeno okolje so ribniki in nižinske tekoče, čiste vode z bogato obrežno vegetacijo, včasih pa jo najdemo tudi ob slanih vodah. Ni presenetljivo, da se prehranjuje skoraj samo z ribami, le včasih žabami in paglavci. Po trebuhu je rumenkasta s temnimi prečnimi lisami, spada pa v ranljivo vrsto in je zavarovana.

- Oglas -
Belouška
Belouška

Belouška

Najhitreje jo prepoznamo po beli lisi na vsaki strani glave. Obe lisi sta ob strani uokvirjeni s temnima lisama. Hrbet je rjavkasto siv s temnimi pegami in svetlimi lisami. Po trebuhu ima temne prečne proge na svetli podlagi, oko ima veliko, zenico pa okroglo. Najpogosteje jo najdemo ob vodah, saj se prehranjuje z dvoživkami in včasih ribami. Sicer spada v vrsto zunaj nevarnosti in je zavarovana, človeku pa ni nevarna.

Navadni gad
Navadni gad

Navadni gad

Človeku nevarna kača, ki zraste do približno šestdeset ali sedemdeset centimetrov v dolžino. Ima ovalno glavo, ki počasi prehaja v čokat trup s kratkim repom. Samice so rjavkaste, samci pa sivi, na hrbtu pa imajo še cikcakasto progo, ki je pri samcih bolj izrazita. Pogosto lahko opazimo tudi popolnoma črne primerke. Živali ne smete dražiti! Živi na vlažnih, hladnih območjih, ki imajo velike temperaturne spremembe, lahko tudi ob planinskih poteh, na jasah in barjih ter pašnikih ali travnikih. Njegova prehrana so mali sesalci, ptiči in dvoživke, spada pa v ranljivo vrsto in je zavarovan.

Laški gad

Človeku je nevaren, zraste pa do 80 cm in ima rob gobca očitno zavihan navzgor. Hrbet ima lahko rjav, črn, celo olivno zelen, pokrivata pa ga še dve vrsti temnih pravokotnikov, ki so izmenično razporejeni. Črni laški gadi so še bolj pogosti kot navadni. Prav tako ima čokato telo in kratek rep ter zoženo zenico. Prehranjuje se podobno kot navadni gad in se zadržuje na suhih in prisojnih mestih, spada pa v prizadeto vrsto in je zavarovan. Ne dražite ga in ne prijemajte!

Modras
Modras

Modras

Največja slovenska strupenjača doseže v dolžino približno en meter in ima veliko, srčasto oblikovano glavo, na kateri se zelo dobro vidi rožiček. Je edina izmed naših kač, ki ima rožiček, na trebuhu pa je tudi rdeče obarvana. Hrbet je rjavkast siv ali celo rumenkast. Všeč so mu prisojna, kamnita področja, ki so delno zaraščena. Spada v ranljivo vrsto in je zavarovan, prav tako pa človeku nevaren, zato se mu izogibajte!

Kače v Sloveniji

  • belica (Hierophis gemonensis)
  • črnica (Hierophis viridiflavus)
  • navadni gož (Zamenis longissimus)
  • mačjeoka kača (Telescopus fallax)
  • progasti gož (Elaphe quatuorlineata)
  • smokulja (Coronella austriaca)
  • belouška (Natrix natrix)
  • kobranka (Natrix tessellata)
  • laški gad (Vipera aspis)
  • modras (Vipera ammodytes)
  • navadni gad (Vipera berus)

Če vas piči kača

Ubijanje kač je pravzaprav krivolov, saj so zaščitene. Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih, napadejo samo, če se počutijo ogrožene ali če jih je strah. Zato si zapomnite, da je v primeru, da jo opazite, najbolje, da se ji umaknete in jo pustite pri miru. Na vrtu ali v vinogradu se v večini pojavljajo nestrupene kače, ki so ne le nenevarne, pač pa tudi koristne, saj ubijajo male glodavce in poskrbijo, da ne naredijo preveč škode. Če bo kač zmanjkalo, se bodo glodavci preveč razmnožili in spet bomo v težavah. V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizi kač, smrtnih primerov ni več, strupenjač pa vedno manj.
Če vas piči kača, rane ne podvezujte, saj se tako strup skoncentrira na en del telesa in je tam močnejši. Prav tako ne režite rane in ne srkajte strupa, saj je to pravzaprav nekoristno in celo lahko razdražimo rano in naredimo brazgotino. Ud, v katerega vas ugrizne kača, imobilizirajte s kakšno ruto in obiščite zdravnika. Protistrupa ne uporabljajo več ves čas, ker so tudi protistrupi močni. Ker obstajajo tudi možnosti alergijskih reakcij nanje, vsako osebo vsaj nekaj ur opazujejo, nekatere hujše primere pa tudi več kot 24 ur.

KAČOFON – 040 322 449

Glavni namen projekta Kačofon Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev je prispevati k izboljšanju odnosa Slovencev do kač. Na telefonski liniji Kačofon (040/322-449) člani društva nudijo informacije o domorodnih vrstah kač ter svetujejo, kako postopati, če se kača pojavi v bližini domovanj oziroma zaide v objekt. V nujnih primerih opravljajo intervencije na domovih in kače preselijo v primernejša bivališča.

NAJNOVEJŠE