Slovenija se sooča z novo grožnjo med tujerodnimi invazivnimi vrstami. V samem središču Kopra je bilo te dni odkritih več aktivnih gnezd orientalskega sršena (Vespa orientalis), ki predstavlja resno nevarnost za čebelarstvo, kmetijstvo in lokalne ekosisteme. Opozarjajo, da gre za začetek širjenja, ki se lahko v prihodnjih letih močno zaostri.
Prva gnezda v Kopru odkril mednarodni strokovnjak
Na povabilo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) je Slovenijo obiskal priznani grški strokovnjak dr. Papachristoforou Alexandros, eden vodilnih raziskovalcev na področju azijskih in orientalskih sršenov. Ob pregledu terena v Kopru je zgolj v nekaj urah našel pet aktivnih gnezd vrste Vespa orientalis ter več delavk, med katerimi so bile tudi mlade matice in en samec.
»Glede na opaženo ocenjujem, da je trenutno v samem mestu Koper aktivnih vsaj 25 do 30 gnezd, število na celotnem obalnem območju pa je zagotovo še precej višje,« je povedal dr. Papachristoforou.
Podnebne spremembe omogočile širjenje vrste
Orientalski sršen prihaja iz bolj toplih sredozemskih območij in se dolgo ni širil proti severu prav zaradi hladnejših zim. A milejše zime, ki jih prinašajo podnebne spremembe, so ustvarile ugodne pogoje tudi pri nas. Čeprav so posamezne primerke v Sloveniji opažali že v zadnjih dveh letih, do letošnjega poletja gnezd še niso odkrili.
Kaj vemo o Vespa orientalis?
- Izvira iz Bližnjega vzhoda in Sredozemlja.
- Njegovi piki so izredno boleči, saj gre za drugega najbolj strupenega sršena na svetu (za Vespa mandarinia).
- V enem letu se lahko razvije več matičnih osebkov, kar pomeni eksponentno širjenje.
- Napada čebelje panje, škoduje sadovnjakom, vinogradom in ima lahko tudi negativen vpliv na zdravje ljudi (anafilaktični šoki).
- Gnezda so manjša kot pri evropskem sršenu (Vespa crabro), a številčnejša.
Opozorilo: Če ne ukrepamo zdaj, bo kasneje prepozno
Strokovnjaki poudarjajo, da je nujno takojšnje ukrepanje – preden se vrsta razširi po vsej Primorski in naprej v notranjost države. Izkušnje iz Španije in Francije kažejo, da je ko se sršeni utrdijo, njihovo zatiranje skoraj nemogoče.
Na ČZS pozivajo pristojne institucije, da nemudoma organizirajo sestanek, vzpostavijo sistem za zgodnje odkrivanje in uničevanje gnezd ter izvedejo osveščanje prebivalcev, kako sršena prepoznati in na koga se obrniti.
»To ni več zgolj čebelarski problem. Gre za resno grožnjo slovenskemu kmetijstvu, turizmu in naravnim habitatom. Ukrepati moramo takoj,« so še opozorili iz ČZS.
Kaj lahko storimo kot posamezniki?
- Če opazite sumljivo gnezdo ali velike rjavo-rumene sršene, o tem takoj obvestite lokalno čebelarsko društvo, občinske službe ali Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
- Ne približujte se gnezdu brez zaščitne opreme.
- Ne odstranjujte ga sami – lahko je življenjsko nevarno.
- Spremljajte obvestila ČZS in drugih strokovnih institucij.
ČZS bo v naslednjih dneh opravila temeljit pregled terena in pripravila uradno poročilo ter seznam lokacij, kjer je bila prisotnost orientalskega sršena že potrjena.
