Kako lahko z barvami spremenimo svoje razpoloženje?

Sara Lipovšek
-
0
Kako lahko z barvami spremenimo svoje razpoloženje?

Barve so del našega življenja. Spremljajo nas na vsakem koraku. Znanstveniki zato verjamejo, da lahko barve uporabimo v svojo korist. Prava barva v pravem trenutku lahko ustvari počutje in razpoloženje, s katerim za nas ne bo meja in bomo lahko dosegli prav vse.

Kulturna antropologinja Branka Urbanija je profesionalno aktivna na več področjih, ki jih med sabo uspešno prepleta. Kot oblikovalki interierja ji je še posebej blizu področje barv, ki jih kot praktik barvne terapije podrobno pozna. Znanje iz pomena in vpliva barv pa ji pogosto pride prav tudi na področju osebnostnega in kariernega svetovanja. Pri svojem delu v procesu barvne terapije ali pri opremi interierja uporablja pobarvanko. »Ko klient to pobarvanko pobarva, izvem o njem več, kot bi mi sam lahko povedal v večurnem pogovoru.

Branka Urbanija

Tako dobim tudi informacije, ki se jih še sam ne zaveda. Pogoj je le, da to pobarvanko pobarva intuitivno. Glede na uporabo barv izvem o njegovih potencialih, omejitvah, blokadah, odnosih, zdravstvenem stanju ali v katerem življenjskem obdobju je doživel morebitno travmo pa tudi kakšna je njegova nadaljnja življenjska smer, življenjski okvir, na katerih področjih mu je omogočeno in onemogočeno razvijanje. Na podlagi teh informacij lahko nato predlagam barvno terapijo, pomagam odpravljati blokade, ki klientu onemogočajo zdravo, polno in harmonično življenje,« nam zaupa.

Vse okrog nas je energija, ki se odraža v barvah

Človek je energijsko bitje. Energija je frekvenca različnih valovnih dolžin, ki se kaže v barvah.  »Okrog človeškega telesa (tudi živalskega in vseh živih bitij) je energijsko polje. Pri človeku gre za energijski ovoj, ki se razteza okrog telesa v radiu iztegnjenih rok. To je energijski plašč, ki  vsebuje spekter vseh barv, nekateri ljudje ga lahko vidimo, kot otroci pa ga vidijo vsi. Kasneje se ta sposobnost večinoma izgubi. Kadar smo zdravi in se dobro počutimo, je ta energijski plašč okrog nas pretočen, po domače bi rekli, da nima lukenj.

Blokade ali nepretočnost tega energijskega plašča nastopi, ko se ne počutimo dobro, smo bolni, imamo v sebi omejujoča prepričanja, ki nam onemogočajo pretočnost ali morda živimo v nezdravem okolju (onesnaženost, nezdrava prehrana, energijsko prazna voda, toksični odnosi z drugimi ali pa smo toksični sami do sebe). Takrat v tem energijskem ovoju nastanejo blokade, ki se kažejo kot ovire ali težave v življenju in celo v našem telesu,« razloži Branka Urbanija.

Energijski centri

Vsaka barva je zadolžena za določen vidik življenja.

»Spodnji trije energijski centri se nahajajo v presredku (frekvenca rdeče barve), v višini spodnjega dela trebuha (frekvenca oranžne barve) ter v višini pleksusa ali sončnega pleteža (frekvenca rumene barve). Ti trije energijski centri izhajajo iz toplega barvnega spektra, učinkujejo bolj čustveno in pritegnejo pozornost ter predstavljajo naš fizični vidik obstoja. Kadar smo pretočni na teh treh energijskih centrih, smo fizično močni, imamo dobro prebavo, spolno moč, smo plodni, znamo postavljati meje in cilje, jih tudi dosegamo, znamo zaslužiti, smo prodorni, privlačni, karizmatični, polni energije, ustvarjalni, znamo uresničevati svoje zamisli, sprejemamo življenje, imamo dobro samopodobo, čutimo radost in veselje,« nam zaupa Branka Urbanija.

»Zgornji trije energijski centri se nahajajo v zgornjem delu telesa. V višini grla (frekvenca modre barve), v višini obrvi, med očmi (frekvenca indigo barve) ter na vrhu glave, na temenu (frekvenca vijolične barve). Energijska pretočnost teh treh energijskih centrov nam omogoča psihično in duhovno moč, zmožnost izražanja, zaupanje v višje vodstvo, umetniško izražanje in ustvarjanje, zaupanje vase in v svet ter vstop v duhovno. Zadolženi so za zdravo delovanje možganov – zdravo hipofizo, izražanje sebe, vizualizacijo, intuicijo, duhovno moč, zmožnost videnja širše slike, omogoča nemoteno delovanje ščitnice in sposobnost samozdravljenja.«

Med sklopom spodnjih treh energijskih centrov, zadolženih za fizični vidik življenja, in sklopom zgornjih treh energijskih centrov, zadolženih za mentalni ter duhovni vidik življenja, se v predelu srca nahaja (frekvenca zelene barve) energijski center za nemoteno delovanje srca in z ožiljem povezanih funkcij telesa. »Ta energijski center je zadolžen za transformacijo in zdravljenje blokad. Od tod tudi rek, da je ljubezen najmočnejša sila na svetu, ki zdravi. V tem primeru gre za ljubezen do vsega in vseh – do narave, živali, ljubeč odnos do sebe, sočutnost in sprejemanje ljudi ter vsega, česar se dotaknemo s telesom, besedami ali mislimi. Sodobna materialno usmerjena družba deluje pretežno na spodnjih treh energijskih centrih, posledično je tudi toliko bolezni v povezavi z možgani (demenca, alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen),« pojasni Branka Urbanija.

Barve in razpoloženje

Barve so nosilci informacij

Vsako naše čustvo, sleherno misel ali prepričanje lahko spremenimo v barvo. Barve imajo neverjetno močan vpliv na naša čustva ali razpoloženje. Kadar smo prepričani v nekaj, kar nas omejuje, ali imamo težave z zdravstvenim stanjem, določeno barvo težje sprejemamo. Morda je sploh ne moremo sprejemati. »Če imamo na primer težave s financami, postavljanjem meja, lenobo in se težko motiviramo ter spravimo k delu, tedaj je to znak, da gre za blokado na prvem energijskem centru in tedaj težje sprejemamo frekvenco rdeče barve.

Lahko bi rekli, da to zdravimo z dovajanjem rdeče barve, a na tak način bi blokado ali odpor le še povečali. V barvni terapiji zato najprej izvedemo postopek, kjer stapljamo blokade. V tem primeru naredimo tako, da v vsakdan uvajamo najprej rumeno barvo. Frekvenca rumene barve staplja blokade, pomaga pri sprejemanju sebe, drugih in vseh vidikov življenja, uravnoteži psihofizično sposobnost, krepi samopodobo, vnaša radost in veselje ter krepi koncentracijo.

Na ta način se v približno treh mesecih blokada odpravi ali vsaj omili in tedaj lahko pričnemo vnašati v svoje življenje vidik rdeče barve. To lahko naredimo tako, da jo vnašamo v garderobo, v svoje bivalno ali delovno okolje ali s hrano. Tu gre za proces, ki deluje, pa čeprav mi vanj morda ne verjamemo, saj deluje na našem nezavednem nivoju. V življenju se nam nato pričnejo dogajati spremembe, dobimo uvide, nova spoznanja, dvigne se nam nivo zavedanja, dobivamo nove ideje in priložnosti ter spoznavamo nove ljudi.«

Barvne kombinacije

Vse barve so enako pomembne in potrebne. Nobena ni boljša ali slabša in prav vsaka ima svojo vlogo in nalogo. Na dolgi rok je zelo pomembno, da poskrbimo za uravnoteženost med energijskimi centri. »Glede na to, da se barve ne pojavljajo posamično, ampak v medsebojni kombinaciji, govorimo v barvni terapiji o pozitivnih ali zdravilnih barvnih kombinacijah ter negativnih barvnih kombinacijah.

Pozitivne in zdravilne barvne kombinacije so tiste, ki so v  Heringovem barvnem krogu komplementarne (v barvnem krogu ležijo druga drugi nasproti), sorodne in harmonične. Negativne barvne kombinacije so kombinacije drugotnih barv, kot so oranžna-zelena, vijolična-oranžna, zelena-vijolična. Tudi zelena v kombinaciji s črno predstavlja negativno barvno kombinacijo, medtem ko je zelena v kombinaciji z belo pozitivna barvna kombinacija.«

Uporaba barv

Odvisno od življenjskega obdobja, situacije in izzivov v življenju je smiselno upoštevati tudi rabo barv. »Nič ni narobe, če si za krajši čas želimo umika vase in se zapremo v temno oziroma črno barvo. Vse temne barve zapirajo in so nepropustne za energije. Kar je v tem dobrega, je to, da nas varujejo in ščitijo pred zunanjimi vplivi. Za dogodke in okolja, kjer smo izpostavljeni pritiskom negativnih sil, kot na primer sodišče, težki poslovni sestanki ali žalovanje, ki predstavlja umik, je smiselno, da oblečemo črna oblačila.« Rjavo barvo smatramo kot pozitivno, nas prizemlji in daje občutek varnosti ter domačnosti.

A kljub temu je ni priporočljivo uporabljati, kadar želimo delati življenjske spremembe ali se na primer osvoboditi slabih razvad. »Rjava barva nas namreč drži v ustaljenih okvirih, starih vzorcih. Omenimo še zaščitno vlogo rdeče barve, ki predstavlja energijsko zaščito pred negativnimi silami, uroki, nesrečami.« Vsekakor je priporočljivo, da v svoje življenje na različne načine vključujemo čim več barv. To lahko naredimo tako, da jih uporabimo pri okrasitvi mize ali z različnimi vrstami hrane na krožniku. Ne pozabimo na prostore, kjer delamo in bivamo, ter seveda na nešteto možnosti, s katerimi se lahko poigravamo pri oblačilih. »Četudi se oblačilo ne vidi, kot na primer spodnje perilo, barva tega vpliva na naše počutje in zdravje,« še poudari Branka Urbanija.

Značilnosti posameznih barv

RUMENA

Rumena barva predstavlja sonce, prinaša svetlobo in nas napolni z optimizmom. Deluje poživljajoče, nas aktivira in osvobaja pred strahovi. Z njo lahko ohranjamo budnost in spodbujamo koncentracijo ter motoriko. Rumena ima izredno pozitiven učinek na naše počutje. »Ugodno vpliva na dihalne organe, pomaga pri zdravljenju psihonevroz, zvišuje krvni pritisk, pospešuje pulz in veča hitrost dihanja. Ugoden vpliv ima na živčevje. Je tista barva, ki staplja blokade in v kombinaciji z vsemu drugimi barvami predstavlja pozitivno barvno kombinacijo.«

Nasvet: Kadar se zjutraj zbudimo brez volje in bi se najraje vrnili v posteljo, poiščimo v omari med oblačili nekaj rumenega. Zakorakajmo v dan z rumeno srajčko ali puloverjem in počutje se nam bo hitro izboljšalo, dobili bomo zagon in pozitivno energijo za ves dan.

ORANŽNA

Oranžna barva simbolizira delavnost in kreativnost. Tudi veselje, zrelost, rast in zdrav odnos do spolnosti. Primerna je za prostore, kjer želimo prijetno in toplo vzdušje. Spodbuja tudi apetit in je primerna za kuhinje in jedilnice, medtem ko lahko z uporabo modre apetit zaviramo. Oranžna pozitivno vpliva tudi na trebušno slinavko, krepi pljuča in vranico. Z njo pa lahko spodbujamo delovanje srca ter pospešujemo prebavo.

Nasvet: Če se nam velikokrat zgodi, da se nam nič ne da in nas pogosto napade lenoba, si lahko pomagamo tako, da si v sobi ali pisarni kakšno steno prebarvamo v oranžno barvo ali dodamo oranžne zavese. Lenobni dnevi bodo samo še spomin, saj bomo s pogledom na oranžno vedno znova dobili zalet za naše izzive.

RDEČA

Rdeča je signalna barva, barva strasti, vitalnosti in prodornosti. »Spodbuja intelektualni razvoj in aktivnost. Preveč rdeče lahko škodi in je lahko tudi vznemirjajoče, zato je pri uporabi rdeče v prostoru potrebna zmernost. Rdeča povečuje mišični tonus, pospešuje pulz, viša krvni tlak, pospešuje krvni obtok, izločanje adrenalina in delovanje jeter ter poglablja dihanje.« Preveč rdeče lahko povzroči glavobol in ni priporočljiva za tiste s hitro jezo ter čustveno nestabilne osebe. Velja tudi za apotropejsko barvo (ščiti pred negativnimi silami in uroki).

Nasvet: Ko nas pred predstavitvijo, nastopom ali zagovorom seminarske naloge skrbi, da bomo pozabili omeniti kakšno stvar, hitro poiščimo kakšno malenkost rdeče barve (mapa, pisalo, rutica …). Naši možgani bodo tako bolj osredotočeni na podrobnosti, s tem pa bomo povečali svojo osredotočenost in zbranost.

MODRA

Modra barva na nas deluje pomirjajoče in krepi našo ustvarjalnost. V nas vzbuja prijetne občutke miru in lagodja. Modra svetloba nam lahko pomaga, kadar želimo doseči večjo koncentracijo, a pazljivo, saj lahko ob daljši izpostavljenosti preide v zasanjanost. Temno modra barva naj bi tudi zniževala srčni utrip in umirila dihanje.

Nasvet: Ko sredi skupinskega sestanka v službi šef od nas zahteva inovativne ideje, ki bodo rešile projekt, nam pa ne pride na misel popolnoma nič, ni čas za paniko. Zazrimo se skozi okno  v modro nebo in prebudimo svojo ustvarjalno plat.

ZELENA

Zelena barva je najbolj naravna barva. »Simbolizira harmonijo, je barva vegetacije, povezujemo jo z naravo, simbolizira življenje, mladost, neizkušenost, pa tudi pomlad in svežino. Je prijetna in precej nevtralna, zato dobi pravi prizvok v kombinaciji z drugimi barvami. Kombinacije z modro in belo dajo zeleni pozitivno naravnanost, kombinacija s črno, oranžno in vijolično pa negativnost.« Njeni učinki so nasprotni od rdeče. Zelena namreč znižuje krvni tlak in umirja živčni sistem. Vzpostavlja osebno ravnotežje, odpravlja izčrpanost, migrene in nespečnost ter širi kapilare.

Nasvet: V svoj dom vnesite zelene rastline. Ko boste po napornem in stresnem dnevu stopili v zavetje svojega doma, naj bo to mirno, prijetno, sproščujoče in zeleno. Vaša izčrpanost in morebitna razdražljivost se bosta tako hitreje poslovili.

ČRNA

Črna barva ima pogosto negativen prizvok, povezujemo jo tudi z žalovanjem. Je pa tudi najbolj formalna barva. Barva, ki predstavlja ponos in eleganco. Vedno označuje moč in kanček skrivnostnosti. S črno barvo bodimo previdni v bivalnem prostoru, saj lahko večja količina črne deluje dušeče in mračno. Črna namreč odvaja energijo, zato lahko paralizira in krepi depresivna stanja. Če že, jo uporabimo le za manjše dodatke ali površine.

Nasvet: Ko se nam zdi, da nam primanjkuje samozavesti in da ne bomo naredili pravega vtisa, oblecimo najljubši črn kostim. Moč in samozavest se nam bosta v trenutku povrnili.

SIVA

Siva barva predstavlja mešanico bele in črne. Je barva pepela in megle. Ponazarja lahko zdolgočasenost, otožnost ali žalost. Od vseh barv je najmanj izrazita. Na nas lahko deluje tudi zelo neprijetno, zlasti v temnejših odtenkih. Poleg turobnosti, negotovosti in minljivosti, siva barva ponazarja tudi točnost, refleksivnost in teorijo.

BELA

Bela barva je simbol jasnosti, nedolžnosti in čistosti. Predstavlja nov začetek, rojstvo. »V povezavi z rahlimi modrimi odtenki deluje zelo hladno. Je tudi simbol božanskosti, popolnosti, ponosa, dobrote in večnosti. Belo stanovanje je svetlo, izgleda prostorno, vendar preveč beline izgleda pusto, sterilno in skoraj bolnišnično, zato se za boljše razpoloženje priporoča, da bele stene krasijo poslikave, posterji ali uokvirjene slike. Pri otrocih je zelo priljubljena, saj je bela  barva domišljije. Pretirana navezanost na belo pa pri otrocih lahko opozori na slabo vključenost v okolico in beg pred osamljenostjo,« za konec poudari Branka Urbanija.

Dieta FODMAP – rešilna bilka za težave s črevesjem

Jelena Dimitrijević
-
0
Dieta FODMAP – rešilna bilka za težave s črevesjem

Dieta FODMAP postaja vse bolj priljubljena zaradi svojih učinkov pri lajšanju prebavnih težav, kot so napihnjenost, bolečine v trebuhu in sindrom razdražljivega črevesja. Ta dieta temelji na izogibanju določenim vrstam ogljikovih hidratov, ki lahko povzročajo prebavne težave pri občutljivih posameznikih. Za sindromom razdražljivega črevesja naj bi trpelo kar 20 odstotkov prebivalstva. Na srečo si lahko pri njem zelo učinkovito pomagamo s tako imenovano dieto FODMAP, ki jo je skupaj s svojo ekipo nutricionistov razvila Avstralka dr. Sue Shepherd.

Prebavni proces je kompleksen in zahteva harmonično delovanje mnogih delov telesa. Ko pride zaradi različnih negativnih dejavnikov (procesirana hrana, toksične snovi iz okolja, jemanje zdravil, kronični stres, anksioznost, negativni vzorci, premalo gibanja in bivanja v naravi, elektrosmog itd.) do neravnovesja, se to najhitreje pokaže kot prebavna težava. Zelo pogosta motnja v funkcionalnem delovanju gastrointestinalnega trakta se imenuje sindrom razdražljivega črevesja, pojavi pa se kar pri eni od petih oseb. Od mikrobiote, mišične in živčne reakcije črevesja, sposobnosti premikanja plinov, občutljivosti za določena živila in podobno je odvisno, kako bomo reagirali na hrano, ki jo uživamo.

Kaj je dieta FODMAP?

Dieta FODMAP je kratica za fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole (fermentable oligosaccharides, disaccharides, monosaccharides and polyols). Gre za ogljikove hidrate in alkoholne sladkorje, ki so težko prebavljivi (oziroma, povedano preprosto, za glukozo, fruktozo, saharozo, laktozo, maltozo ter druge saharide), in sodobna sladila, kot sta na primer ksilitol in eritritol. Vsi ti ogljikovi hidrati so visoko fermentabilni, kar pomeni, da se v tankem črevesu slabo absorbirajo, neabsorbirane ostanke pa fermentira naša mikrobiota – zaradi mikroorganizmov v črevesju torej pride do njihovega kisanja in nastajanja plinov.

Črevesne bakterije reagirajo z živili FODMAP, ki so dejansko »fast food« za bakterije v črevesju, kar lahko povzroča bolečine v trebuhu, zgago, vetrove, napenjanje, driske, zaprtje in druge težave s črevesjem. Lahko se pojavijo tudi utrujenost, glavobol, težave s kožo, slabost, bolečine v mišicah in pogosto uriniranje.

Kot pomoč za tiste, ki se soočajo s prebavnimi težavami, sta dr. Sue Shepherd in njena ekipa pripravili posebno dieto z nizko vsebnostjo molekul FODMAP. 75 % pacientov, ki imajo sindrom razdražljivega črevesja in se odločijo za dieto z nizko vsebnostjo živil FODMAP, čuti olajšanje in zmanjševanje simptomov, ki so povezani s prebavnimi težavami. Ta dieta se je pokazala kot uspešna tudi v primeru Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa.

Kaj je dieta FODMAP

Kako deluje FODMAP dieta?

FODMAP dieta poteka v dveh glavnih fazah:

Eliminacijska faza

V prvi fazi, ki traja od 4 do 6 tednov, se iz prehrane izločijo vsa živila, ki vsebujejo visoke ravni FODMAP-ov. Ta faza je zasnovana tako, da se prebavni sistem “očisti” in omogoči zmanjšanje simptomov, kot so napihnjenost in bolečine v trebuhu.

Reintrodukcijska faza

V drugi fazi se živila, ki vsebujejo FODMAP-e, postopoma ponovno uvajajo v prehrano, eno po eno, da se ugotovi, katera živila povzročajo simptome in katera so varna za uživanje. Ta faza je ključna za prilagoditev diete posameznikovim potrebam in prepoznavanje osebnih sprožilcev prebavnih težav.

Kako naj poteka dieta FODMAP?

Dieto FODMAP z nizko vsebnostjo fermentabilnih živil izvajamo najmanj 3 tedne, običajno pa 6 tednov, lahko jo tudi podaljšamo na več mesecev, če je to nujno potrebno. Vsekakor se je treba posvetovati z zdravnikom, dietetikom ali nutricionistom, ki ima dovolj znanja in izkušenj s tega področja, ker se zaradi ukinitve določenih skupin živil lahko pojavijo pomanjkanja nekaterih hranil.

Pred začetkom diete lahko naredimo tudi vodikov dihalni test, da preverimo, če imamo malabsorpcijo fruktoze in laktoze – če je nimamo, potem lahko uživamo živila s fruktozo, ampak ne pretiravamo s količino, laktozna živila oz. mleko in mlečne izdelke pa v vsakem primeru odsvetujem. Živila, ki vsebujejo fruktane, GOS (galaktooligosaharide) in poliole (alkoholne sladkorje), je treba obvezno izločiti iz prehrane. Nekatera živila iz skupin FODMAP bodo sicer povzročala manj težav, nekatera več, kar je odvisno tudi od količine in individualne občutljivosti.

Po nekaj tednih diete začnemo dodajati živila FODMAP, ampak počasi in le eno vrsto živila naenkrat na vsake tri dni, najbolje iz iste skupine (recimo skupine z večjo vsebnostjo fruktanov) in tista, ki so nam sicer povzročala več težav. Če se recimo odločimo za kaki persimon, potem ga en dan dodamo na jedilnik, preostale dneve pa jemo po merilih diete FODMAP z nizko vsebnostjo molekul FODMAP. Tako bomo laže spremljali simptome in spremembe prebavnega sistema. Če se pojavijo simptomi, ki jih prej ni bilo ali so bili manjše intenzitete, potem vemo, da še ni čas, da uvajamo to živilo. Na takšen način preverjamo tudi druga živila.

Tovrstna dieta je le en košček v sestavljanki in je vsekakor treba narediti nekaj več, če želimo izboljšati svoje zdravje, obnoviti prebavni sistem in poskrbeti za ravnovesje mikroorganizmov, ki bivajo v črevesju. Poleg diete nam lahko pomagajo nekatera prehranska dopolnila, kot so probiotiki (če nimamo SIBO – prerast bakterij v tankem črevesu), prebavni encimi, L-glutamin, omega-3, kurkumin, cink, različni vitamini, telovadba, akupunktura, aromaterapija, homeopatija, psihoterapija … Če nam dieta FODMAP ne pomaga, potem je treba najti pravi vzrok za težave: preveriti prisotnost alergij ali občutljivost za živila, ki niso v skupinah FODMAP, ali za druge snovi, ki so toksične, prav tako pa preveriti, kako se odzivamo na stresne okoliščine.

Težave s črevesjem in prebavo

»Slaba« živila

Seznam živil, ki se jim moramo izogibati v času diete FODMAP ali jih je treba količinsko omejiti:

  1. Visokofruktanska živila:

Sadje: nektarine, kaki persimon, tamarilo, lubenica, breskve
Zelenjava: artičoke, česen, por, različne vrste čebul, šalotka
Žita: pšenica, pira, kamut, rž, ječmen
Stročnice: čičerika, leča, različni fižoli, soja
Oreščki: pistacije, indijski oreščki
Drugo: živila, ki vsebujejo inulin, otrobi (pšenični, pirini, kamutovi …), kava iz cikorije

  • Srednjefruktanska živila, ki jih lahko v času diete sicer uživamo v omejeni količini in le po eno živilo na dan:

Sadje: granatno jabolko (1/2 manjšega), rambutan (3)
Zelenjava: šparglji (3), rdeča pesa (1/2 srednje velike), brokoli (1/2 skodelice), brstični ohrovt (1/2 skodelice), maslena buča (1/4 skodelice), ohrovt (1 skodelica), koromač (1/2 skodelice), zeleni grah (1/3 skodelice), mladi grah (10 kosov), sladka koruza (1/2 storža)
Stročnice: čičerika in rjava leča iz konzerve, oprani (1/4 skodelice)
Oreščki: mandlji (do 10), lešniki (do 10) ali 2 jedilni žlici masla iz omenjenih oreščkov

  • GOS – galaktooligosaharidi:

Vsebujejo jih vse stročnice (razen tofuja in tempeha) in majhne količine čičerike in leče.

  • Živila, ki vsebujejo fruktozo:

Sadje: jabolka, hruške, češnje, fige, mango, tamarilo, lubenica
Zelenjava: šparglji, artičoke, grah
Sladila: agavin sirup, visokofruktozni koruzni sirup, koncentrat sadnih sokov, med

  • Živila z visoko vrednostjo poliolov

Sadje: jabolka, marelice, hruške, robide, nektarine, breskve, slive, suhe slive, lubenica
Zelenjava: cvetača, gobe, grah
Dodatki: sladkorji v žvečilnih gumijih in drugje, aditivi – sorbitol, manitol, maltitol, brezovo sladilo (ksilitol), polidekstroza, izomalt

  • Živila s srednjo vrednostjo poliolov (lahko jih uživamo v omejeni količini v času diete in le eno živilo na dan):

Sadje: češnje (3), liči (5)
Zelenjava: avokado (1/4), stebelna zelena (1 manjše steblo), sladki krompir (1/2 skodelice)

  • Živila, ki vsebujejo laktozo:

mleko, jogurt, sladoled, mehki siri in podobno. Priporočljivo je, da se mleko in mlečni izdelki popolnoma izločijo iz prehrane.

Poleg naštetih živil se je treba izogibati tudi alkoholu, različni fermentirani zelenjavi, kakavu, rožičevi moki, inulinu, kamiličnemu in janeževemu čaju …

Če se odločimo za živilo, ki je količinsko omejeno (srednjefruktanska živila ali živila s srednjo vrednostjo poliolov), potem izberemo le eno vrsto na dan (recimo le pol skodelice kuhanega sladkega krompirja). Če opazimo, da nam tudi manjše količine tovrstnih živil povzročajo težave, jih za nekaj časa izločimo iz prehrane.

Razdražljivo črevesje

Kaj pa lahko uživamo?

Ker je pri razdražljivem črevesju z živili rastlinskega izvora očitno križ, se bo marsikdo vprašal, kaj rastlinskega torej sploh lahko zaužije. Zato je tu še seznam rastlinskih živil, ki jih lahko uživamo v času diete, dodamo pa tudi po eno od zgoraj omenjenih omejenih, a ne prepovedanih živil – in tako še nekoliko bolj popestrimo recepte.

  1. Sadje: banane (nezrele), banane za kuhanje (plantane), zrele banane (1/2 na dan), borovnice, melone, klementine, sveži kokos, brusnice (nesladkane) in sok iz čistih brusnic, grozdje, kivi, limone, limete, pomaranče, ananas, maline, jagode, rabarbara, karambola
  2. Zelenjava: kalčki, rukola, blitva, špinača, motovilec, regrat, tolščak (tudi druga listnata zelenjava), različne vrste zelene solate, radič, zelje, ohrovt, kumare, paprike, stročji fižol, olive, pastinak, krompir, zeleni del mlade čebule ali pora (kuhano), paradižnik, bučke, korenje
  3. Stročnice: tempeh, tofu, edamame (zamrznjen), čičerika in leča (1/4 skodelice le iz konzerve ali steklenice)
  4. Žita: brezglutenska žita (ajda, riž, divji riž, kvinoja, amarant, proso, tef, sirek, koruza, oves, tapioka), testenine ter brezglutenski in brezkvasni kruh iz omenjenih žit (za nekoga bo tudi sprejemljiv 100-odstotno pirin kruh z drožmi v majhni količini)
  5. Semena in oreščki: brazilski oreščki in orehi pekan, orehi, pinjole, makadamija, chia, lanena, konopljina, sezamova, sončnična in bučna semena ter mak
  6. Pijača: voda, različni zeliščni čaji (razen kamiličnega, janeževega in komarčkovega), zeleni čaj, ovseno, riževo, proseno in kvinojino mleko
  7. Drugo: užitne alge (arame, nori, vakame, dulse, kelp, kombu, hiziki …), spirulina, klorela, moringa, različne začimbe, pasta miso iz soje in riža, sojina omaka tamari, kvasni kosmiči, stevia, nepredelan trsni sladkor, javorjev in rižev sirup (sladkorje lahko dodajamo občasno in v majhnih količinah, če nimamo drugih zdravstvenih težav in težav z glivicami)

Domači vodni krog za manj porabe vode

Matjaž Valenčič, dipl. inž. str., energ. strok.
-
0
Domači vodni krog za manj porabe vode

Slovenija je deževna država. Letna količina padavin in dinamika se spreminjata, poznamo sušna in izjemno mokra leta. V zadnjih 50. letih smo imeli približno dvajset katastrofalnih suš, vsaka nas je pričakala nepripravljene. Po drugi strani pa smo imeli še več katastrofalnih poplav, ki so nas vedno znova presenetile. Bi se iz tega podnebnega vzorca že lahko kaj naučili?

Podnebne projekcije kažejo, da se količina letnih padavin ne bo bistveno spremenila, vendar bo manj padavin poleti. Torej pričakujmo še več sušnih poletij, jeseni in spomladi pa še več poplav. Upanje, da se bo država končno zganila in naredila potrebne ukrepe za preprečevanje suš in poplav, umre zadnje.

Kljub temu se moramo zavedati razmerja med državo in državljani. Ne znam zapisati tako slikovito in prijazno, kot je leta 1961 prisegel JFK: »Ne sprašuj, kaj lahko država stori zate, vprašaj, kaj lahko storiš za svojo državo!« Ko odmislim dramatičnost trenutka in zavajanje množic, izluščim, kaj nam je povedal. Da si mora slehernik pomagati sam, naj ne pričakuje državne pomoči. Kot je bilo nekoč v Ameriki, je zdaj pri nas.

Žeja ob preobilju pitne vode

Dostop do čiste vode je temeljnega pomena za javno zdravje in kakovost življenja. V Sloveniji imamo izjemno kakovostno pitno vodo, čista voda iz pipe je naše bogastvo, privilegij. Bistri studenci napajajo podtalnico, ki lahko poteši našo žejo vse dni v letu. Pomena kakovostne pitne vode se navadno zavemo šele, ko jo zmanjka ali se njena kakovost poslabša.

Kljub obilju padavin ni povsod pitne vode. Ne le v zaselkih, ki jih oskrbujejo manjši vodovodi, celo večji vodovodi so občasno onesnaženi zaradi neurejenih komunalnih odpadnih voda in odpadkov. Vsakih nekaj let pa tudi večji vodovodi ostanejo skoraj suhi, sledijo pričakovane redukcije rabe, zapiranje industrije in turizma …

Skupni vzroki težavam oskrbe s pitno vodo so onesnaževanje okolja, netesni cevovodi in zastareli, premalo zmogljivi vodovodni sistemi … Vpis neodtujljive pravice do vode v Ustavo, da država zagotavlja neprofitno oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ni dovolj. Ne, država ne bo naredila zadosti! Vsak naj po svojih močeh prispeva k boljši oskrbi s pitno vodo in k čiščenju svojih odplak.

Domači vodni krog

Vse v naravi kroži. Letni časi, energija, voda … Vodni krog predstavlja neskončno pot vode, ki se kot vodni hlapi giblje iznad oceanov nad kopno, pade na tla in odteka proti morjem, del vode pa s tal ali prek rastlin ponovno izhlapi v ozračje. Za hipec lahko nekaj vode zadržimo, jo s cevovodi usmerimo v hiše, jo uporabimo in onesnažimo, nato jo vrnemo v naravo. Lepo bi bilo, če bi čim manj vplivali na vodni krog, da bi v naravno kroženje vrnili čisto vodo.

Kako zmanjšati porabo vode

Zmanjšanje onesnaževanja in zapravljanja

Za ohranjanje kakovostne pitne vode moramo zmanjšati obremenjevanje okolja. Vsaka neurejena kanalizacija, nemarno odložene smeti ali celo najmanjši odvrženi cigaretni ogorki slej kot prej onesnažijo podzemne vode. Nečistoče iz podzemnih voda vstopajo v vodovode, to potem pijemo. Če bomo še naprej mačehovsko ravnali z okoljem, bomo imeli težave z zagotavljanjem kakovostne pitne vode. 

Naši vodni viri so dovolj zmogljivi, da lahko zagotovijo pitno vodo vsemu prebivalstvu, brez zahtevne obdelave. V nekaterih daljnih državah že pridobivajo pitno vodo s čiščenjem iz nečistih rek, iz morja ali slane podtalnice in celo kanalizacije. Upajmo, da nam tega ne bo treba.

Premalo se zavedamo, da je pitna voda dragocena. Ko bodo vodni viri zastrupljeni, bo hudo.

Koliko vode porabimo in koliko potrebujemo?

Slovenska statistika navaja, da znaša dnevna raba pitne vode na prebivalca 171 l, hkrati pa Evropska agencija za okolje zagotavlja, da bi zadoščalo že 50 l pitne vode dnevno. Ob tako velikem razkoraku med dejansko in potrebno rabo vode ni dovolj, da se zamislimo, moramo ukrepati.

Zanesljiva oskrba s pitno vodo se nam zdi samoumevna. Odpremo pipo in iz nje priteče pitna voda, jo porabimo in »umazana« gre v odtok. Še več, s pitno vodo splakujemo stranišča. Pitna voda iz pipe je dostopna 24 ur na dan, vsak dan. Hkrati pa je poceni, kozarec pitne vode stane manj kot en cent. Cent evra pa je v očeh marsikoga tako malo vreden, da ga na cesti raje prestopi, kot pobere.

Zakaj bi morali z vodo varčevati, če je skoraj zastonj? Še zdaleč ni zastonj, pa še dražja bo. Poleg tega je dragocena dobrina, brez vode ni življenja.

Povprečna družina s priključkom DN20 pri rabi 15 m3 pitne vode plača vodarino približno 50 € mesečno. Ko k temu prišteje še kanalščino, se izdatek skoraj podvoji. To pa ni zanemarljiv strošek, zlasti ob napovedih komunalnih podjetij o drastičnih podražitvah vode, kot posledice vojne v Ukrajini.

Možnosti zmanjšanja rabe vode

Začnimo z odpravo škodljivega zapravljanja vode. Vsaka kapljajoča pipa in vsak netesen WC-kotliček so zapravljivci, popravite jih. Ena kapljica na sekundo pomeni do 5 litrov zapravljene vode dnevno. Ne verjamete? Podstavite vedro in merite.

Za varčevanje z vodo spremenite bivalne navade:

  • med umivanjem zob, prhanjem, miljenjem rok in britjem zapirajte vodo,
  • ob 5-minutnem prhanju je raba vode 50 l, ob kopanju v kopalni kadi 150 l, za vsakdanjo higieno se raje hitro oprhajte,
  • ne uporabljajte tekoče vode za odtajanje zamrznjene hrane,
  • pralni stroj vključite, ko je poln, podobno tudi pomivalni stroj,
  • zelenjavo in sadje perite v skledi in ne pod tekočo vodo,
  • avtomobile perite v avtopralnicah, ki imajo sistem za recikliranje vode!

Ob načrtovanju nove kopalnice lahko trajno vplivate na zmanjšanje rabe energije in vode, razbremenitve okolja in nižanja stroškov. Ob posodobitvi sanitarne opreme upoštevajte:

  • neprimeren WC-kotliček iztoči več kot 9 l vode za vsako splakovanje stranišča, varčen pa do 6 l po veliki potrebi in do 3 l po mali potrebi,
  • potratne pralne in pomivalne stroje čim prej zamenjajte z varčnimi, uporabljajte varčni način delovanja,
  • samozaporne armature preprečujejo iztekanje vode med umivanjem rok,
  • ločene instalacije za pitno vodo, deževnico, sivo vodo in črno vodo občutno znižajo rabo pitne vode ob nespremenjenem bivalnem ugodju.

Lokalni viri, deževnica in siva voda

Večina naselij so že davno priključili na javne vodovode. Takrat so mnoge stare lokalne vodovode, vodnjake in cisterne opustili, zasuli ali prenehali vzdrževati, do danes so že propadli. Ob sušnih obdobjih bi lahko ti lokalni vodni viri omilili oskrbo z vodo, vsaj za napajanje živine, namakanje vrtov in za splošno higieno, tudi če voda v njih ne bi bila pitna. Če imate možnost, jih obnovite.

Rabo pitne vode lahko zmanjšate s ponovno rabo vode, s sivo vodo. Siva voda je voda, ki je bila predhodno že uporabljena za umivanje in je le rahlo onesnažena. Možno jo je zadržati, očistiti in ponovno uporabiti za splakovanje stranišč. Raba sive vode zmanjša potrebo po pitni vodi in razbremeni kanalizacijo. Vendar morajo biti hišna instalacija in tehnični sistemi prilagojeni rabi sive vode. Odvodne in dovodne instalacije za sivo vodo morajo biti ločene, to pa je možno vgraditi le v novogradnji ali celoviti prenovi stavbe. Bistvena prednost rabe sive vode je, da se hkrati zmanjša potreba po pitni vodi in po odvajanju odplak. 

Samooskrbo s pitno vodo je možno zagotavljati tudi z rabo deževnice, omogoča znatne prihranke pitne vode. Poleg tega je deževnica »mehka« voda, zelo primerna za strojno pranje perila. Za deževnico, ki odteka v kanalizacijo, se plačuje kanalščino, zato je treba meriti rabo deževnice.

Najprimernejša je kombinacija vseh ukrepov, rabe sive vode in deževnice, saj se s tem poveča stopnja samooskrbe in razbremeni kanalizacija.  

Povežimo vodni krog

Domači vodni krog bomo povezali, ko bomo zmanjšali rabo vode in odpravili razsipnost. S tem bomo razbremenili javno oskrbo z vodo in odvajanjem odplak ter pripomogli k prehodu v sonaravno, samozadostno družbo. Družbo, kot je že bila, preden je potrošništvo postalo vrlina.

Ali je melatonin prava pot do boljšega spanca?

Karmen Jordan
-
0
Ali je melatonin prava pot do boljšega spanca?

Morda ste že naleteli na tablete melatonina ali katero izmed drugih oblik melatonina v prosti prodaji. Tovrstni izdelki oziroma prehranska dopolnila se pogosto oglašujejo kot rešitev v primeru nespečnosti. Vendar pa se pri tem pojavlja vprašanje, ali je to res prava pot za spopadanje z motnjami spanca, tako občasnimi kot kroničnimi, ali pa je morda bolje poiskati drugačno pomoč. Predvsem pa: ali je uporaba melatonina, ki je dostopen v obliki prehranskega dopolnila, zares varna, še posebej na dolgi rok? O tovrstnih dilemah smo se pogovarjali z izredno profesorico dr. Lejo Dolenc Grošelj, dr. med., ki vodi laboratorij za motnje spanja v okviru Inštituta za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Kaj je melatonin in kakšna je njegova vloga pri našem spanju

Za začetek se je verjetno smiselno vprašati, kaj natančno sploh je melatonin in kako je povezan z našim spancem. Kot pojasnjuje dr. Dolenc Grošljeva, je to »hormon, ki se nam izloča iz žleze češarike ponoči v temi. Zato je pomembno, da spimo v temni spalnici. Hormon melatonin je pomemben za kakovostno spanje. Najbolj na njegovo izločanje vpliva svetloba, ki ga zavira. Največji zaviralni učinek na njegovo sproščanje ima moder spekter svetlobe, katerega glavni vir so telefoni in pametne tablice. Zato jih ne bi smeli uporabljati vsaj 2 uri pred želenim uspavanjem.«

Melatonin je torej povsem naraven hormon, ki ga je naše telo ob določenih pogojih sposobno tvoriti samo. Vendar pa je melatonin na voljo tudi kot zdravilo, namenjeno tistim, ki se spopadajo s težavami s spanjem. Te oblike melatonina pa ne smemo zamenjati s tistim, ki ga je mogoče dobiti v prosti prodaji. Dr. Dolenc Grošljeva nam je razložila razliko med obema različicama in zakonsko uredbo v Sloveniji, povezano z dostopom do posamezne oblike: »Melatonin v obliki s podaljšanim sproščanjem je zdravilo, ki je registrirano za zdravljenje nespečnosti. Le-ta je povsod po svetu in tudi pri nas registriran kot zdravilo in se dobi samo na recept.

Preparati, ki vsebujejo melatonin v hitro sproščujoči se obliki, so registrirani kot prehransko dopolnilo, vendar njihova indikacija ni zdravljenje nespečnosti, ampak pomoč pri premagovanju »jet laga« (motnje spanja, ki nastane zaradi menjave časovnih pasov). Problem prehranskih dopolnil je, da zanje ne veljajo strogi pogoji registracije, kot to velja za zdravila. Ob tem nastanejo zavajajoče informacije za njihovo uporabo, predvsem pri prodajanju prek spleta so tako odmerki zdravila kot obljubljeni učinki povsem zavajajoči. Žal kljub našim stalnim opozorilom o zavajajočih informacijah za prehranska dopolnila z melatoninom JAZMP (Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke) problema ne uredi.«

Kaj je melatonin

Prehranska dopolnila v prosti prodaji nimajo dokazanega učinka pri nespečnosti

Kakšen je torej prevladujoči pogled stroke na jemanje melatonina v obliki prehranskega dopolnila »na lastno pest« – obstajajo pri tem nevarnosti, ki se jim nehote izpostavljamo, predvsem pri nekoliko višjih odmerkih? V povezavi z (ne)varnostjo tovrstnih prehranskih dopolnil in višino odmerkov dr. Dolenc Grošljeva pove: »Melatonin je hormon, katerega kratkotrajno nadomeščanje v obliki prehranskega dopolnila je priporočljivo za premagovanje težav, ki nastanejo ob »jet lagu«.

Dolgotrajni učinki melatoninskih preparatov, ki se dobijo v prosti prodaji, za nespečnost nimajo indikacije, saj nimajo dokazanega učinka. Obstaja nevarnost prejemanja melatonina v visokih odmerkih (nad 2 mg). Za melatonin velja, da so nizki odmerki učinkovitejši od višjih. Vsekakor pa to velja za pravilno izbrane indikacije (npr. za zdravljenje cirkadianih motenj spanja, ki so v domeni specialista – somnologa).«

Kdaj lahko govorimo o motnjah spanja in kako ukrepati?

Dr. Dolenc Grošljevo smo povpraševali še o tem, kaj bi bil njen osnovni nasvet nekomu, ki se sooča s težavami s spanjem. Torej s katerimi ukrepi oziroma spremembami je smiselno poskusiti najprej in kdaj je čas, da se poišče zdravniška pomoč. Zanimala pa nas je tudi opredelitev (resnejših) motenj spanja. Na omenjena vprašanja je dr. Dolenc Grošljeva podala strnjen odgovor: »Ob težavah s spanjem je pomembno, da se držimo osnovnih navodil dobre higiene budnosti in spanja. Če kljub upoštevanju teh navodil ni izboljšanja, se postavlja vprašanje, ali je motnja spanja lahko simptom depresivnega ali anksioznega razpoloženja oziroma drugih bolezni (npr. motnje v delovanju ščitnice, slabokrvnosti) ali drugih motenj spanja.

Kadar se nespečnost pojavlja več kot 3-krat na teden, 3 mesece zapored, oseba pa ima zaradi neprespanih noči tudi dnevne težave, hkrati pa so bili izključeni drugi možni vzroki za nespečnost, govorimo o kronični nespečnosti in je smiselna nadaljnja obravnava. Prvi izbor zdravljenja nespečnosti je tako po ameriških in evropskih smernicah iz lanskega leta kognitivno-vedenjska obravnava, ki jo izvajajo klinični psihologi. Šele ko ta ne pomaga oziroma ni dostopna, prihaja v poštev dodatna terapija z zdravili.«

Spalna higiena

Higiena budnosti in spanca – katera pravila so še posebej pomembna?

Kot je torej svetovala dr. Dolenc Grošljeva, bi moral biti eden prvih ukrepov pri tistih, ki imajo težave s spanjem, upoštevanje osnovnih navodil dobre higiene budnosti in spanja. Tako smo raziskali, katera navodila se najpogosteje znajdejo na tem seznamu oziroma kakšen je sploh pomen sintagme »dobra higiena budnosti in spanja«. V nadaljevanju torej navajamo nekaj najpomembnejših napotkov, ki jih je smiselno upoštevati, če želite izboljšati kakovost svojega spanca in se izogniti resnejšim težavam z nespečnostjo.

1. Ugotovite, kolikšna količina spanca je za vas optimalna

Za začetek je vsekakor dobro vedeti, koliko spanja vaše telo sploh potrebuje. Povprečna priporočila za zdravo odraslo osebo sicer pravijo, da naj bi spali približno od 7 do 8 ur na noč. Vendar pa se naše potrebe nekoliko razlikujejo, zato je pomembno, da ugotovite, kolikšna je tista količina spanca, ob kateri lahko funkcionirate optimalno. Tako boste imeli jasen cilj, ki ga boste nato poskušali doseči s prilagajanjem svojih trenutnih navad.

2. Vsako noč pojdite v posteljo ob približno enakem času

Doslednost glede ure odhoda v posteljo je zagotovo eden temeljev dobre higiene spanja in budnosti. Tako kot si verjetno nastavite budilko za jutranje vstajanje, je pomemben tudi alarm, ki vas zvečer opozori, da je čas, da se začnete pripravljati na spanec. Tega urnika se poskušajte čim bolj dosledno držati tudi ob koncu tedna. Mnogim se namreč zgodi, da takrat odhajajo v posteljo precej pozneje kot običajno, nato pa se ves teden spopadajo s težavami, ko želijo zaspati ob zgodnejši uri. Morda vam lahko vsaj na začetku pomaga, da vodite urnik spanja – v elektronski obliki ali na papirju. Tako boste dobili boljši vpogled v to, kako urejen/porušen je v resnici vaš trenutni bioritem.

3. Poskrbite za čim več tišine oziroma miru med spanjem

Pogosto zaspite ob prižganem televizorju? To na dolgi rok ni najboljša navada. Eno izmed načel dobre higiene spanja in budnosti je namreč tudi to, da bi morala biti spalnica čim bolj miren prostor. Morda sicer nimate neposrednega vpliva na določene izvore hrupa (avtomobili na cesti ipd.), vendar si lahko v tem primeru priskrbite pripomočke, s katerimi je mogoče moteče zvoke vsaj nekoliko omiliti. Nekaterim sicer ne ustreza popolna tišina med spanjem, vendar je v tem primeru priporočljiv predvsem t. i. beli šum, ki učinkuje pomirjajoče (na primer posnetki zvokov iz narave).

Temperatura v spalnici

4. V spalnici naj bo tema, temperatura pa ne sme biti previsoka

Včasih so težave s spanjem povezane tudi s previsoko temperaturo v spalnici. Optimalna temperatura zraka za spanje naj bi bila nekje od 16 do 18,5 stopinje Celzija. Verjetno še pomembneje pa je, da je poskrbljeno za popolno temo med spanjem. Kot je poudarila že dr. Dolenc Grošljeva, je prav tema tisti ključni pogoj za tvorbo melatonina. Če v prostor običajno vdira precej svetlobe z ulice, si priskrbite debelejše zavese ali masko za spanje. Če se ponoči zbudite, saj morate na primer uporabiti stranišče, se izogibajte prižiganju zelo močnih luči. Namesto tega si raje pomagajte z ročno svetilko, ki oddaja zelo nežno svetlobo, sicer boste precej teže zaspali nazaj. 

5. Pred spanjem se izogibajte uporabi elektronskih naprav

V povezavi s tvorbo melatonina je dr. Dolenc Grošljeva opozorila tudi na modri spekter svetlobe, ki ga oddajajo elektronske naprave, predvsem telefoni in tablice. Ker modra svetloba zavira sproščanje melatonina, bi se morali tem napravam po njenem prepričanju izogibati vsaj 2 uri pred tem, ko želimo zaspati. In prav to je tudi eno pogostih načel, ki jih je mogoče najti na seznamih osnovnih napotkov za vzdrževanje dobre higiene spanja in budnosti. To je na primer tudi eden izmed razlogov, zakaj spalnica ni najboljši prostor za televizijo.

Čeprav so elektronske naprave problematične predvsem zaradi modrega spektra svetlobe, pa obstaja še dodatni razlog, zakaj bi se jim morali neposredno pred spanjem čim bolj izogibati. Gre namreč za to, da nas pogosto pretirano vznemirijo – s tem je mišljeno tako pozitivno vznemirjenje kot negativno, saj imata obe obliki negativen vpliv na spanec. Pametno je torej, da vse naprave nastavite tako, da se bodo vsak večer ob določenem času samodejno izklopile.

6. Vzpostavite stalno večerno rutino

Za dobro higieno spanja in budnosti je zelo koristna tudi stalna večerna rutina. S tem imamo v mislih določeno zaporedje ponavljajočih se aktivnosti pred spanjem. Tako se bodo vaše telo in možgani sčasoma navadili na to, da začnejo te aktivnosti povezovati s spancem, zato boste precej laže zaspali. Seveda pa je zelo priporočljivo, da so te aktivnosti čim bolj sproščujoče in pomirjajoče. Privoščite si lahko na primer toplo kopel ali aromaterapijo s sivko. Dobra izbira za večerno rutino so tudi meditacija, joga in tehnike trebušnega dihanja. Poskusite lahko tudi s progresivno mišično relaksacijo ali pa s pisanjem dnevnika, ki vam bo pomagal, da nehate premlevati dnevne dogodke in skrbi.

7. Omejite dnevno dremanje

Za nekatere ljudi je lahko sicer krajši dremež v popoldanskem času zelo koristen. A če imate zvečer pogosto težave s spanjem, je smiselno razmisliti tudi o tem, ali morda k temu pripomore prav dremanje čez dan, še posebej če je precej dolgo. Vsaj nekaj časa se izogibajte dremanju čez dan in opazujte, kakšen vpliv bo imelo to na vaš nočni počitek.

8. Bodite pozorni na to, kaj jeste in pijete pred spanjem

Težko je zaspati s praznim želodcem, vendar pa so težave s spanjem zelo pogoste tudi v primeru obilnih večerij neposredno pred odhodom v posteljo. Zelo pomembno je torej, da poskusite tu ujeti zlato sredino. Večerja naj bo torej lahka in ne pretirano mastna. Dober prigrizek pred spanjem so na primer lahko ovseni kosmiči, banane ali pest oreščkov. Pozitiven vpliv na spanje pa imajo tudi češnje in višnje (tudi v obliki sokov ipd.), saj gre za enega redkih naravnih virov melatonina. Morda se vam sicer zdi, da po zelo obilnih obrokih precej laže zaspite, vendar je tu težava ta, da bo vaš spanec bolj nemiren oziroma manj globok. Poleg tega pa obstaja tako tudi večja možnost za zatekanje želodčne kisline v požiralnik, kar seveda prav tako zmoti spanje.

9. Previdno z alkoholom in kofeinom

Težave s spanjem niso posebej presenetljive, če imate navado, da tudi v popoldanskem ali celo večernem času pogosto pijete kavo ali energijske napitke. Telo namreč potrebuje kar nekaj časa, da izloči kofein. Pitje kofeinskih napitkov zato omejite izključno na dopoldanski čas. Potek spanja pa lahko močno zmoti tudi uživanje alkohola pred odhodom v posteljo. V tem primeru velja podobno kot pri obilnih obrokih. Zaradi alkohola lahko sicer res hitreje zaspite, vendar spanec ne bo zares globok, zato si ne boste resnično odpočili.

Nespečnost

10. Poskrbite za redno telesno aktivnost

Danes mnoga dela zahtevajo dolgotrajno sedenje. Tako smo sicer lahko na koncu dneva psihično zelo utrujeni, a telo nam kljub temu ne pusti zaspati. Da bi preprečili tovrstne težave, je pomembno, da vsak dan poskrbite vsaj za nekaj gibanja. S tem boste utrudili telo in nato zvečer laže zdrsnili v sen. Telovadbi, predvsem nekoliko bolj intenzivni, se je sicer bolje izogibati nekaj ur pred spanjem, saj vas lahko še dodatno zbudi. Dejavnost v poznih večernih urah zato raje omejite na lahkotnejše sprehode.

11. Na dneve, ko je to mogoče, poskušajte ujeti vsaj nekaj sončnih žarkov

Drži sicer, da je za kakovosten spanec zelo pomembna tema. Vendar pa se to nanaša na večerni oziroma nočni čas. Po drugi strani je namreč prav tako pomembno, da svojemu telesu čez dan privoščite nekaj naravne, torej sončne svetlobe – seveda takrat, ko vreme to dopušča. Tako se bo ustvaril močnejši kontrast med delom dneva, ki je namenjen budnosti, in tistim delom, ki je predviden za počitek. Vaše telo bo laže uravnavalo cikle spanja in budnosti oziroma ujelo optimalni bioritem.

12. Postelja naj ne bo prostor za prehranjevanje, delo ipd.

K dobri higieni spanja in budnosti zagotovo sodi tudi to, da omogočite svojim možganom, da vzpostavijo močno asociacijo med posteljo in spanjem. Če boste na primer posteljo večkrat uporabljali za delo, prehranjevanje ipd., se bo ta povezava slabila. Tako obstaja povečana nevarnost, da se začnejo pojavljati pogostejše težave s spanjem.

13. Ohranite mirno kri, kadar ne morete takoj zaspati

Kljub vzdrževanju dobre higiene spanja in budnosti se vam lahko občasno zgodi, da potrebujete malce več časa od trenutka, ko ležete v posteljo, do trenutka, ko dejansko zaspite. Pomembno je, da v takih primerih ne zapadete v paniko. Bolj ko boste razmišljali o tem, koliko časa vam je še ostalo do zvonjenja budilke, bolj se bo spanec oddaljeval. Uro v takšnih primerih raje obrnite tako, da je ne vidite.

Če se vam zdi, da je minilo že kar nekaj časa, odkar poskušate zaspati, raje za krajši čas vstanite in zapustite spalnico. Verjetno namreč ne želite, da začne vaš um povezovati posteljo s frustracijami, ki se pojavljajo ob nezmožnosti, da bi zaspali. Namesto tega raje posvetite nekaj časa sproščujoči dejavnosti (elektronske naprave so seveda v takšnih situacijah prepovedane), v spalnico pa se vrnite šele takrat, ko postanete zaspani.

Pomanjkanje kalija: Ali bi prepoznali znake?

Bodi Eko
-
0
Pomanjkanje kalija: Ali bi prepoznali znake?

Pomanjkanje kalija lahko povzroči številne zdravstvene težave. Kalij je bistven mineral, ki igra ključno vlogo pri delovanju mišic, živcev in srca. Pomanjkanje kalija je resna težava, ki lahko vpliva na številne telesne funkcije. Z zgodnjim prepoznavanjem simptomov in ustreznim zdravljenjem je mogoče učinkovito preprečiti zaplete.

Kaj je pomanjkanje kalija?

Pomanjkanje kalija, znano tudi kot hipokalemija, je stanje, pri katerem je raven kalija v krvi prenizka. Kalij je elektrolit, ki pomaga vzdrževati ravnovesje tekočin v telesu, omogoča delovanje mišic in živcev ter podpira normalno delovanje srca. Normalna raven kalija v krvi je med 3,6 in 5,2 miliekvivalenti na liter (mEq/L). Ko raven kalija pade pod 3,6 mEq/L, govorimo o hipokalemiji.

Vzroki pomanjkanja kalija

Pomanjkanje kalija lahko povzročijo številni dejavniki, med katerimi so najpogostejši:

  • Nezadosten vnos s prehrano: Premalo kalija v prehrani je pogost vzrok za hipokalemijo. Kalij najdemo v številnih živilih, predvsem v sadju in zelenjavi.
  • Povečana izguba kalija: Driska, bruhanje in prekomerno potenje lahko povzročijo izgubo kalija iz telesa.
  • Zdravila: Diuretiki, odvajala in nekatera druga zdravila lahko povečajo izločanje kalija z urinom.
  • Bolezni ledvic: Bolezni ledvic lahko vplivajo na sposobnost telesa, da uravnava raven kalija.
  • Hormonske motnje: Motnje, kot je hiperaldosteronizem, lahko povzročijo prekomerno izločanje kalija.
  • Alkoholizem: Kronično uživanje alkohola lahko privede do izgube kalija.
Preprečite pomanjkanje kalija s prehrano

Simptomi in znaki pomanjkanja kalija

Simptomi in znaki pomanjkanja kalija so lahko blagi ali hudi, odvisno od resnosti stanja. Med najpogostejše simptome spadajo:

  • Mišični krči in šibkost: Kalij je ključen za delovanje mišic, zato pomanjkanje lahko povzroči krče, šibkost in trzanje mišic.
  • Utrujenost: Nizka raven kalija lahko povzroči splošno utrujenost in pomanjkanje energije.
  • Nepravilen srčni ritem: Pomanjkanje kalija lahko vpliva na delovanje srca, kar povzroči aritmije ali nepravilen srčni utrip.
  • Zaprtje: Kalij je pomemben za pravilno delovanje prebavnega sistema, zato pomanjkanje lahko povzroči zaprtje.
  • Mravljinčenje in odrevenelost: Pomanjkanje kalija lahko vpliva na delovanje živcev, kar povzroči občutek mravljinčenja ali odrevenelosti.
  • Nizek krvni tlak: Nizka raven kalija lahko povzroči znižanje krvnega tlaka, kar lahko vodi do omotice ali omedlevice.

Diagnoza

Diagnoza pomanjkanja kalija temelji na anamnezi, fizičnem pregledu in laboratorijskih preiskavah. Zdravnik lahko naroči krvni test za merjenje ravni kalija v krvi. Če se ugotovi, da je raven kalija nizka, bo zdravnik morda naročil dodatne preiskave, da ugotovi vzrok hipokalemije.

Zdravljenje

Zdravljenje pomanjkanja kalija je odvisno od vzroka in resnosti stanja. Tukaj je nekaj splošnih pristopov k zdravljenju:

Povečanje vnosa kalija s prehrano

Uživanje živil, bogatih s kalijem, je eden najbolj naravnih načinov za povečanje ravni kalija v telesu. Tukaj je nekaj živil, ki so dober vir kalija:

  • Banane: Ena najbolj znanih virov kalija.
  • Pomaranče in pomarančni sok: Bogati s kalijem in vitaminom C.
  • Krompir: Posebej pečen krompir z lupino.
  • Špinača in druga listnata zelenjava: Vsebujejo veliko kalija in drugih hranil.
  • Paradižniki in paradižnikov sok: Odličen vir kalija.
  • Ribe: Kot so losos in tuna.
  • Stročnice: Fižol, leča in čičerika.

Uporaba kalijevih dodatkov

V hujših primerih hipokalemije lahko zdravnik predpiše kalijeve dodatke. Ti dodatki so na voljo v obliki tablet, kapsul ali tekočin. Pomembno je, da kalijeve dodatke jemljete le pod nadzorom zdravnika, saj lahko prekomeren vnos kalija povzroči hiperkalemijo, ki je prav tako nevarna.

Zdravljenje osnovnega vzroka

Če je pomanjkanje kalija posledica osnovnega zdravstvenega stanja, kot so bolezni ledvic ali hormonske motnje, je pomembno zdraviti to stanje, da se prepreči nadaljnje izgubljanje kalija. Zdravnik lahko prilagodi tudi odmerke ali vrste zdravil, ki povzročajo izgubo kalija.

Preprečevanje pomanjkanja kalija

Preprečevanje pomanjkanja kalija je ključnega pomena za ohranjanje dobrega zdravja. Tukaj je nekaj nasvetov za preprečevanje hipokalemije:

  • Jejte uravnoteženo prehrano: Poskrbite, da bo vaša prehrana bogata s kalijem in drugimi bistvenimi hranili.
  • Izogibajte se prekomernemu uživanju alkohola: Alkohol lahko prispeva k izgubi kalija.
  • Dovolj pijte skozi ves dan: Pijte dovolj tekočin, da preprečite dehidracijo, ki lahko vodi do izgube kalija.
  • Redno preverjajte raven kalija: Če imate povečano tveganje za hipokalemijo, se redno posvetujte z zdravnikom in preverjajte raven kalija v krvi.

Kisanje repe v kozarcih za okusno ozimnico

Bodi Eko
-
0
Kisanje repe v kozarcih za okusno ozimnico

Kisanje repe v kozarcih je odlična metoda konzerviranja, ki omogoča shranjevanje zelenjave za daljše obdobje in za ozimnico, hkrati pa ohranja njeno hranilno vrednost in vloženi repi dodaja poseben okus. Kisanje repe v kozarcih je priljubljeno med gospodinjami in ljubitelji domače kuhinje, saj kisana repa obogati jedilnik s svojim edinstvenim okusom in teksturo.

Prednosti kisanja repe

Kisanje repe v kozarcih ni le način za podaljšanje roka uporabnosti zelenjave, ampak prinaša tudi številne druge prednosti:

  • Ohranjanje hranil: Postopek kisanja ohranja vitamine in minerale v repi, ki bi se sicer izgubili med kuhanjem ali zamrzovanjem.
  • Probiotiki: Fermentirana zelenjava, kot je kisana repa, vsebuje probiotike, ki so koristni za prebavo in zdravje črevesja.
  • Okus: Kisanje dodaja repi prijetno kiselkast okus, ki obogati različne jedi.
  • Enostavnost shranjevanja: Kozarci s kisano repo so kompaktni in jih je enostavno shranjevati v shrambi ali kleti.

Priprava repe za kisanje

Preden začnete s kisanjem repe v kozarcih, je pomembno, da pravilno pripravite zelenjavo. Tukaj je nekaj korakov, ki jih morate upoštevati:

1. Izbira prave repe

Za kisanje repe v kozarcih izberite svežo, čvrsto in nepoškodovano repo. Najbolje je uporabiti doma pridelano ali lokalno pridelano repo, ki ni bila izpostavljena kemikalijam.

2. Čiščenje in priprava

Repo temeljito očistite pod tekočo vodo, da odstranite vso umazanijo. Olupite jo in narežite na tanke rezine ali palčke, odvisno od vaših želja.

3. Sterilizacija kozarcev

Preden začnete s kisanje, sterilizirajte kozarce in pokrove. To storite tako, da jih kuhate v vreli vodi 10 minut ali jih postavite v pečico pri 120°C za 15 minut. Sterilizacija preprečuje rast škodljivih bakterij in podaljšuje rok uporabnosti kisane repe.

Kisanje repe v kozarcih

Recept za kisanje repe v kozarcih

Sestavine:

  • 1 kg repe
  • 1 liter vode
  • 50 g soli
  • 2 žlički sladkorja (neobvezno)
  • 3-4 stroke česna
  • 1 žlička semen koriandra
  • 1 žlička črnega popra v zrnu
  • Lovorjev list
  • 1 skodelica belega kisa (neobvezno, za dodatno kislost)

Navodila:

1. Priprava slanice

V veliki posodi zavrite vodo, dodajte sol in sladkor ter mešajte, dokler se popolnoma ne raztopita. Pustite, da se slanica ohladi na sobno temperaturo.

2. Priprava repe

Repo olupite in narežite na tanke rezine ali palčke. Česen olupite in ga rahlo stisnite, da sprosti svoj okus.

3. Polnjenje kozarcev

V sterilizirane kozarce razporedite repo, dodajte česen, semena koriandra, črni poper in lovorjev list. Če želite, dodajte še belo kis za dodatno kislost.

4. Prelivanje s slanico

Prelijte repo v kozarcih s pripravljeno slanico, tako da je popolnoma pokrita. Poskrbite, da ni zračnih mehurčkov – če so, jih odstranite z leseno paličico ali nožem.

5. Zapiranje kozarcev

Kozarce tesno zaprite s steriliziranimi pokrovi. Preverite, ali so pokrovi dobro zaprti, da preprečite vdor zraka.

6. Fermentacija

Kozarce postavite na temno in hladno mesto (kot je shramba ali klet) in jih pustite fermentirati vsaj 1-2 tedna. Daljši čas fermentacije bo povečal kislost in okus repe.

Nasveti za najboljše rezultate

  • Redno preverjanje: Med fermentacijo redno preverjajte kozarce, da zagotovite, da je repa še vedno pokrita s slanico. Če je potrebno, dodajte še malo slanice.
  • Shranjevanje: Po končani fermentaciji hranite kozarce s kisano repo v hladilniku ali na hladnem mestu. Tako boste podaljšali rok uporabnosti in ohranili svežino.
  • Eksperimentiranje: Poskusite dodajati različne začimbe in zelišča, kot so koper, gorčična semena ali pekoče paprike, da ustvarite edinstvene okuse.

Uporaba kisane repe

Kisla repa je vsestranska sestavina, ki jo lahko uporabite v različnih jedeh:

  • Solate: Dodajte kisano repo v solate za svežino in kiselkast okus.
  • Sendviči: Uporabite kisano repo kot dodatek k sendvičem ali burgerjem.
  • Priloge: Postrezite kisano repo kot prilogo k mesnim jedem, ribam ali sirom.
  • Zdrav prigrizek: Kisana repa je odličen zdrav prigrizek, ki ga lahko uživate samostojno.

Preberite tudi: Kisanje zelja v kozarcih za zdravo zimo

Kisanje zelja v kozarcih za zdravo zimo

Jolanda Kramar
-
0
Kisanje zelja v kozarcih za zdravo zimo

Kisanje zelja v kozarcih je starodavna metoda konzerviranja, ki je priljubljena v številnih kulturah po svetu, tudi pri nas. Kislo zelje ni le okusno, temveč tudi izjemno zdravo, saj vsebuje probiotike, vitamine in minerale, ki krepijo naš imunski sistem.

Zakaj kisati zelje?

Kisanje zelja v kozarcih je postopek fermentacije, pri katerem naravne bakterije pretvorijo sladkorje v zelju v mlečno kislino. Ta kislina konzervira zelje in mu daje značilen kisel okus. Fermentirano zelje je bogato z vitamini, minerali in probiotiki, ki podpirajo zdravo prebavo in krepijo imunski sistem. Poleg tega je kisanje zelja odličen način, kako ohraniti svežo zelenjavo za zimske mesece.

Priprava na kisanje zelja

Za uspešno kisanje zelja v kozarcih potrebujete nekaj osnovnih sestavin in pripomočkov:

  • Sveže, trdno zelje
  • Sol (najbolje ne-jodirana)
  • Steklene kozarce s pokrovi
  • Čista delovna površina in pripomočki

Priporočljivo je, da za kisanje zelja v kozarcih uporabite sveže, trdno zelje, saj bo to zagotovilo najboljšo teksturo in okus. Izogibajte se zelju, ki je mehko ali ima rjave lise. Sol je ključna za proces fermentacije, saj pomaga izvleči vodo iz zelja in ustvarja okolje, kjer lahko koristne bakterije rastejo.

Kisanje zelja v kozarcih

Postopek kisanja zelja v kozarcih

1. Priprava zelja

Najprej odstranite zunanje liste zelja in ga temeljito operite. Zeljno glavo prerežite na polovico in nato na četrtine. Odstranite trdi srednji del in zelje narežite na tanke trakove. Uporabite oster nož ali mandolino za enakomerno rezanje.

2. Soljenje

Narezano zelje položite v veliko skledo in ga posujte s soljo. Na kilogram zelja uporabite približno 20 gramov soli. Z rokami dobro premešajte zelje in ga močno gnetite, da začne izločati tekočino. Ta korak je pomemben, saj sol pomaga izvleči vodo iz zelja, kar bo pomagalo pri fermentaciji.

3. Polnjenje kozarcev

Ko je zelje dovolj zmehčano in je izločilo precej tekočine, ga začnite polniti v čiste steklene kozarce. Pri tem z rokami ali pestjo močno pritisnite zelje, da iztisnete zrak in poskrbite, da je zelje prekrito s svojo tekočino. Pomembno je, da zelje ostane potopljeno v tekočini, saj bo to preprečilo rast škodljivih bakterij.

4. Zapiranje in shranjevanje

Ko so kozarci polni in je zelje dobro potopljeno, jih tesno zaprite s pokrovi. Kozarce postavite na hladno in temno mesto, kjer bodo lahko fermentirali. Proces fermentacije običajno traja od 1 do 4 tedne, odvisno od temperature in vaših okusnih preferenc. Občasno preverjajte kozarce in poskrbite, da je zelje vedno potopljeno v tekočini.

Zdravstvene koristi kislega zelja

Kislo zelje je pravi zaklad zdravja. Vsebuje visoke ravni vitaminov C in K, železa, kalcija in magnezija. Probiotiki, ki nastanejo med fermentacijo, podpirajo zdravo črevesno floro, kar je ključnega pomena za močan imunski sistem in dobro prebavo. Redno uživanje kislega zelja lahko pomaga pri preprečevanju prebavnih težav, izboljšanju imunskega odziva in celo pri uravnavanju telesne teže.

Uporaba kislega zelja v kuhinji

Kislo zelje je izjemno vsestransko in se lahko uporablja v številnih jedeh. Tradicionalno se uporablja kot priloga k mesnim jedem, kot so pečenice ali krvavice. Odlično se poda tudi v solate, juhe, enolončnice ali kot dodatek sendvičem in burgerjem. Poskusite ga tudi v bolj inovativnih receptih, kot so kislo zelje s testeninami ali kislo zelje v azijskih jedi.

Preberite tudi: Kisanje repe v kozarcih za okusno ozimnico

Kaj sejmo poleti, pobrali pa bomo jeseni in pozimi?

Miša Pušenjak
-
0
Kaj sejmo poleti, pobrali pa bomo jeseni in pozimi?

Čeprav se je poletje, je zdaj čas, da se spomnimo na zimo. Nekatere vrtnine, ki jih sama vedno uvrščam med super živila, pogosto pozabimo posejati in kasneje posaditi. Pa je škoda, saj nam nudijo ogromno dobrega prav pozno jeseni in pozimi, ko večina vrtnin na vrtu ne uspeva več. Na prvem mestu je vrtnina, ki jo najdemo vsaj v treh oblikah, to je ohrovt.

Kapusnice so že od nekdaj zelo priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku Slovencev. Žal pa so jih v zadnjih letih zamenjali pozimi res ne preveč okusen paradižnik in druge vrtnine iz daljnih krajev. Še nekaj opažam, mnogi ste izgubili kompas, kdaj pridelujemo posamezne vrtnine in kdaj je čas za njihovo uživanje.

Kapusnice so vrtnine, ki ne marajo vročine in dolgega dne. Zato so spomladanska sajenja vse manj uspešna in mnogi ste nad njimi obupali. Čas za sajenje kapusnic je druga polovica poletja. Cvetača in brokoli vam bosta najbolj uspela v pozni jeseni, sadimo ju šele konec julija, v začetku avgusta. Zelje je najbolj koristno za naša telesa pozno jeseni in pozimi. Sorte za kisanje sadimo res konec junija, v začetku julija, sorte za sveže solate pa odvisno od sorte v juliju. Šele, ko jih malo ulovi mraz, postanejo listi sladki, krhki, poleti pa so trdi, pogosto celo grenijo, vsekakor pa niso krhki, kot pričakujemo.

In za konec, še najbolj koristne zimske zelenjadnice, ohrovti. Nanje pa najpogosteje pozabimo. Sadimo jih namreč šele junija, ko je na vrtu že vse posajeno in posejano in zanje najbolj pogosto zmanjka prostora.

Sajenje ohrovta

Naše, domače, preprosto pridelano super živilo

Pogosto sem ravno zaradi ohrovta slabe volje, ko slišim številna priporočila o zdravih, super živilih. Samo enkrat sem slišala s strani naših, slovenskih strokovnjakov, da mednje sodi tudi ohrovt. Veliko pa o njem pišejo Američani. Vedno bolj me jezi, da Slovenci tako hitro sprejmemo nove, eksotične vrtnine in sadje, za katerega ni nikjer dokazano, da ga naša telesa sploh znajo uporabiti. To pomeni, da vsa silna super hranila, vitamini, minerali, antioksidanti iz našega prebavnega sistema sploh pridejo do celic. Šele tam so namreč koristni. A telo mora vedeti, kako to izvesti. Pri hrani, ki so jo uživale že naše babice, to zagotovo ve. In ohrovt sodi mednje. A sploh veste, da je predvsem listnati ohrovt pogosto na prvih mestih po skupni vsebnosti koristnih snovi. Saj jih vsebuje res zelo veliko različnih, koristnih snovi, vsake po malo, a skupno je celo na prvem mestu na nekaterih lestvicah.

Poglejmo so torej to naše dolgo poznano super živilo, ki pa je predvsem  tudi dokaj enostavno za pridelavo.

Tri različne oblike rastline z enim imenom

Ohrovt sodi v družino križnic, njen najbolj znan predstavnik je seveda zelje. A zelje je v bistvu bratranec  ohrovta, celo križa se z njim, če bi kdo želel pridelati doma svoje seme, torej zelje in ohrovt ne smeta cveteti skupaj. Vendar so zelje, cvetača in brokoli vrtnine, ki jih napadajo številni škodljivci, zato ne sodijo med tiste, ki jih je preprosto pridelati. Ohrovti pa so, kot kaže, zanje veliko manj privlačni.

Križnice so zelo pisana skupina vrtnin. Ker so s človekom verjetno najdlje med vsemi vrtninami, so se razvile v številne različne oblike. Pri nekaterih uživamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke pri četrtih korenine. Tudi ohrovt sodi v družino križnic in na njem vidimo vso pestrost te družine. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega, do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Tudi raštika, ki jo poznajo v Sredozemlju, sodi v to skupino. Verjetno bolj znan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečemo popčar. Sodi pa med mlajše zelenjadnice. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana.

Ohrovti so prezimne vrtnine, glavnati sicer ne popolnoma, zato nam prav pozimi, ko je narava pusta, siva, nudijo veliko. So zeleni, kar pomeni, da z uživanjem listov dobimo tudi veliko klorofila, z njim pa magnezij, železo … Vsebujejo veliko žveplenih spojin, te mu tudi dajejo okus. Naše telo pa branijo pred škodljivimi vplivi napornega zimskega vremena.

Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri različne oblike z enim imenom.

Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester nabor vitaminov. Zato nam daje moč in energijo, še posebej pozimi, ko je naša prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno znižuje tako količino holesterola v krvi, kot tudi uravnava količino sladkorja v krvi.

Kot je rečeno, pomemben je ravno pozimi, saj številne snovi, ki jih vsebuje, varujejo naše telo pred tegobami zime, prehladi, vnetji, ne potrebujemo umetnih vitaminov in vsega, kar nam tako radodarno, a ne zastonj, ponuja farmacevtska industrija. Njegov največji pomen je v tem, da vse tri oblike praktično prezimijo na prostem tudi v celinskem delu Slovenije, torej imamo lahko tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Ohrovt bi torej moral biti prav na vsakem vrtu.

Kar sejemo poleti pobiramo jeseni in pozimi

Vzgoja in pridelovanje

Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtičkarje ni preveč težko. Za vzgojo sadike potrebujemo štiri tedne. Posejemo ga v multiplošče s 160 lončki oziroma v lončke, premera 4 cm, v vsakega po eno seme. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je konec junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Listnati ohrovt lahko presajamo že malo prej, saj bolje prenaša poletno vročino. Vendar tudi njegovi listi postanejo bolj okusni šele, ko vsaj enkrat premrznejo. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali celo leto, vendar običajno poleti pri veliki količini druge zelenjave ne najde poti na naše mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesensko-zimska pridelava – presajanje v juniju.

Tisti, ki si radi vzgajate svoje sadike, čas za setev je torej začetek junija, konec maja. Poleti vzgojimo kakovostno sadiko s koreninsko grudo v štirih tednih.

Veste, zakaj ga sejemo tako pozno? Prvi vzrok je sicer tudi ta, da v polenti vročini rastline slabo uspevajo, napadajo jih tudi škodljivci. Čeprav moram reči, da so ravno ohrovti nanje najbolj odporni. Drugi razlog je ta, da v bistvu šele, ko se ohladi, pridelek dobri pravi okus, kakovost in v primeru brstičnega ohrovta tudi obliko. Zdaj imamo pogosto zelo tople, skoraj poletne dneve v septembru, ko nam kapusnice še ne pomenijo veliko. Če brstični ohrovt do takrat preveč zraste in začne oblikovati brste, bodo ti nesklenjeni, razpršeni, odprti. Listi listnatega ohrovta pa trdi, manj okusni in tudi hitro se postarajo.

Poletna nega

Pred presajanjem gredico dobro pripravimo, razmislimo tudi o namakanju, saj ga presajamo ravno času največje možnosti suše. Vendar križnice dobro prenašajo tudi suho in vroče vreme ob presajanju. Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stročji fižol ali nizek grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer sta rasla solata ali zgodnji krompir. Gredico pognojimo s hlevskim gnojem v jeseni (če na njej ne bo najprej rasel fižol ali grah), ali s kompostom oz. kupljenimi organskimi gnojili pred sajenjem. V tla zadelamo 2,5–3 l hlevskega gnoja ali 101–5 l komposta na m2, kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Sama bi jim dodala še 20 dkg/10 m2 kalijevega sulfata.

Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo dokaj blizu skupaj , če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami naj bo 30–50 cm razmika, med vrstami pa 40–60 cm. Bližje skupaj bo rasel, manjše glave bodo. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami  v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 cm več.

V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, če ni bil prej fižol kot predposevek, posejemo lahko tudi solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgovali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič, lahko pa se tudi med rastlinami  plazi kapucinka. Dober sosed ohrovtom, tako kot zelju, je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak. Zelo zanimiv, eksotičen podsevek, torej med vrstami je tudi užitni (ali vrtni) tolščak. Kamilica odganja metulje, kumina, koper in tolščak pa preprečijo zaleganje jajčec kapusovi muhi. Tolščak pa smrdi bolhačem.

Poleti po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.

Ohrovt na vrtu

Pomembno je še

Pogosto velja razmišljanje, da je treba brstičnemu ohrovtu odščipniti, odrezati vrh v jeseni. To storimo samo v primeru, če želimo naenkrat ves pridelek. V tem primeru odrežemo vrh takrat, ko so spodnji brsti že lepo oblikovani. Če bomo to naredili, ko je še toplo (nad 20 oC), potem se ne bodo oblikovali trdni, lepo okrogli brsti. Razcveteli se bodo v mini rozete. Vendar so seveda tudi te užitne in uporabne, zato jih ne zavržemo. Listi brste pozimi varujejo pred mrazom, predvsem pa pred zatekanjem vode med brste. Zato jih nikoli in v nobenem primeru ne odrežemo.

Glavnati ohrovt, predvsem pozne sorte, lahko tudi kisamo. Še pogosteje pa ga do 10 % dodamo kislemu zelju, s tem zelo izboljšamo njegov okus. Tudi zelenjavne juhe imajo boljši okus, če jim dodamo nekaj ohrovta namesto zelja. Pri zgodnji poletni pridelavi po rezanju grede ne pospravimo, saj pogosto na kocenu poženejo manjše glave. Glavno glavo odrežemo tik pod njo, v kocen, ki je ostal na vrtu, pa zarežemo plitek križ. S tem spodbudimo rast manjših, stranskih glav. Te lahko režemo še celo zimo. Zato tudi glavnatega ohrovta ne shranimo v kleti ali hladilnice, ampak ga dolgo v zimo skladiščimo kar na vrtu.

Za konec

Ohrovti bi v resnici morali biti zdravilne rastline, tako dragocena pomoč so nam lahko. Od vseh kapusnic je najlažje pridelovati ravno ohrovt, naj si bo to brstični, listnati ali glavnati. Še je čas, da vzgojimo sadike ali poiščemo sadike pri najbližjem vrtnarju, zato naj raste prav na vsakem vrtu. Poleg ohrovta pa je zdaj čas tudi za setev in presajanje pora, radiča in seveda endivije.

Naturopatske rešitve za 5 najpogostejših poletnih težav

Sara Lipovšek
-
0
Naturopatske rešitve za 5 najpogostejših poletnih težav

Poletni meseci so tisti, ki jih večina nestrpno pričakuje vse leto. Čas nežnih dišečih juter, toplih sončnih žarkov in tudi sprostitve, potovanj in čas nabiranja zagona ter energije za nove podvige. Neprijetnosti, ki zelo rade spremljajo poletne mesece, zato res ne potrebujemo. Z nekaj naravnimi triki se jim lahko spretno izognemo in zato bolj brezskrbno uživamo v lahkotnih poletnih dneh.

Poletne težave nas lahko hitro spravijo v slabo voljo. Da o slabem počutju sploh ne govorimo. Pojavijo se ravno takrat, ko je to najmanj treba. Predstavljajte si, kako se polni navdušenja odpravite na dopust in vas tretji dan presenetijo prebavne težave ali vnetje mehurja. Pa tako ste si želeli le nekaj miru, si oddahniti in končno nabrati novih moči. Nič kaj prijetno, kajne? A z nekaj preprostimi in naravnimi rešitvami lahko poskrbimo, da se to ne zgodi.

Kako preživeti poletne mesece brez težav, da nas bodo spomini na čudovite poletne dni greli še daleč v jesensko-zimske dni, smo povprašali naturopatinjo Silvijo Špehar. Predstavila nam je najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se srečujemo v poletnih mesecih. Kot strokovnjakinja na številnih področjih je namreč tudi profesorica biologije, farmacevtski tehnik, zeliščarka in bioresonančna terapevtka, nasvete črpala iz širokega spektra znanja. Zaupala nam je, kako preventivno ravnati, da do težav sploh ne pride. Za izredni primer, če se zapleti vseeno pojavijo, pa nam je svetovala najučinkovitejše naravne rešitve, s katerimi lahko težavo sami omilimo ali celo pozdravimo.

Vnetje sečil

1. Vnetje mehurja in vaginalno vnetje

Poleti je ena izmed ljubših dejavnosti tudi plavanje, ki pa lahko predstavlja tveganje za razna vnetja. Zato je priporočljivo poskrbeti za nekaj preventivnih ukrepov, da bomo med poletjem ostali zdravi.

Hidracija

Še posebej v poletnih mesecih je potrebno zadostno pitje vode. S tem bomo poskrbeli ne samo za hidracijo telesa, temveč organizmu pomagali pri izpiranju morebitnih bakterij iz sečil in posledično zmanjšali možnosti za vnetje. “Splošno priporočilo je, da moramo spiti približno 2 litra vode na dan, vendar se v poletni vročini lahko ta količina poveča. Pomembno je, da poslušamo svoje telo. Pozorni bodimo na suha usta in grlo, občutek žeje, zmanjšan ali temen urin, glavobol, vrtoglavico, slabost, zmanjšan apetit, utrujenost ali šibkost, povečan srčni utrip ali zmanjšano koncentracijo. Če opazimo katerega od teh znakov, je pomembno, da takoj povečamo vnos tekočine.”

Ohlapna oblačila iz naravnih materialov

“Nosimo ohlapna oblačila, ki ne ovirajo cirkulacije zraka in omogočajo koži dihanje. Izberimo oblačila iz naravnih materialov, kot so bombaž, lan, svila ali viskoza. Izberimo svetlejše barve, ki odbijajo sončne žarke in nas ohranjajo hladne,” še svetuje.

Vzemimo odmore od plavanja

“Dolgotrajno preživljanje časa v vodi lahko povzroči draženje nožnice zaradi kemikalij in bakterij, ki so v bazenih in morju. Prav tako lahko daljše kopanje v hladni vodi pri nekaterih ljudeh povzroči vnetje mehurja ali nožnice.” Zato so med plavanjem priporočljivi odmori. S tem poskrbimo, da si naše telo opomore.

Po plavanju se oprhajmo

Po plavanju se je dobro oprhati, saj bomo s tem odstranili morebitne bakterije. Predvsem pa poskrbimo, da se preoblečemo v suhe kopalke.

Naravne rešitve pri vnetju mehurja

  • Pijmo veliko vode, da izperemo bakterije iz sečil.
  • Ne zadržujmo urina.
  • Za lajšanje krčev uporabimo grelno blazinico in jo položimo na spodnji del trebuha.
  • Izogibajmo se alkoholu, začimbam in kavi. Prav tako nista primerni kisla hrana in pijača.
  • Uživajmo brusnični sok. Pomaga lahko pri preprečevanju okužbe sečil in lajšanju simptomov pri pojavu vnetja.
  • Čaj iz bezga, koprive, peteršiljevih listov in trpotca. Pri akutnem vnetju pijemo 3-krat dnevno po 1 skodelico. “Bezeg se ne sme uživati surov. Kopriva lahko pri nekaterih ljudeh povzroči alergijske reakcije. Peteršilja pa se ne priporoča nosečnicam,” nas še posvari.

Naravne rešitve pri vnetju nožnice

  • Navadni ognjič lahko pomaga pri lajšanju srbenja in draženja nožnice. Uporabimo ga kot čaj za izpiranje nožnice ali kot mazilo.
  • Kamilica lahko pomaga pri lajšanju srbenja in bolečin. Uporabimo jo kot čaj za izpiranje nožnice ali kot mazilo.
  • Šentjanževka lahko pomaga pri lajšanju srbenja in bolečin. Uporabimo jo kot čaj za izpiranje nožnice ali kot mazilo.
  • “Navadni ognjič, kamilica in šentjanževka lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo alergijske reakcije. Nekateri ljudje se lahko na šentjanževko odzovejo s povečano občutljivostjo na sončno svetlobo.” Zato previdnost ne bo odveč.
  • Pomagamo si lahko tudi s probiotiki.
Potenje

2. Prekomerno potenje

Potenje ima številne prednosti. S potenjem odstranjujemo iz našega organizma strupe. Z njim uravnavamo telesno temperaturo in tudi preprečujemo razne okužbe. Ne nazadnje s potenjem odstranjujemo odmrle celice in čistimo zamašene pore, kar pripomore k bolj zdravi koži. Potenje je do neke mere zato dobrodošlo in potrebno. A z nekaj ukrepi lahko poskrbimo, da nam bo v poletni vročini prijetnejše in tudi potenje v mejah normale.

Oblecimo primerna oblačila

“Izberimo lahka, zračna oblačila iz naravnih vlaken, kot sta bombaž ali lan. Izogibajmo se tesno prilegajočih oblačil.”

Zadostno pitje vode

“Čez dan pijmo dovolj vode, da preprečimo dehidracijo, ki lahko poslabša prekomerno potenje.”

Izogibajmo se začinjeni hrani in alkoholu

Uživanje obeh lahko poveča potenje. Obojemu se je priporočljivo izogniti oziroma pri uživanju poskrbeti za zmernost.

Prhanje s hladno vodo

S hladno prho lahko poskrbimo za zmanjšanje telesne temperature in posledično preprečimo prekomerno potenje.

Naravne rešitve pri prekomernem potenju

  • Čaj iz sivke in žajblja: V 0,5 l vode zavremo 2 žlici zelišča. Pijemo po 2 skodelici, po glavnih obrokih, 5 dni zapored. Pijemo ga tudi zjutraj na tešče, dalj časa. Pred uživanjem čaja priporočamo posvet z zdravnikom nosečnicam, ljudem, ki jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, posameznikom s hipertenzijo in tistim, ki imajo težave s prebavo ali gastroezofagealnim refluksom. Čaju se izogibajte tudi tisti, ki ste alergični na rastline družine ustnatic (npr. meta, melisa, timijan). Z uporabo pa ne pretiravajte, saj lahko prekomerno uživanje tega čaja povzroči slabost, glavobole ali omotico.
Prebavne težave

3. Prebavne težave

Do prebavnih težav lahko pride zaradi različnih razlogov. Na dopustu pogosto pride do spremembe v prehrani. Na določeno hrano nismo navajeni, lahko je zelo začinjena in mastna. V nekaterih primerih pride do zastrupitve s hrano, kar lahko povzroči drisko, slabost in celo bruhanje. V izogib temu v restavraciji vedno izberimo dobro kuhano hrano. Pomembno je, da si pred jedjo in pred pripravo hrane temeljito umijemo roke. Kot preventiva je priporočljivo na dopustu uživati prehranska dopolnila s probiotiki. 

Naravne rešitve za prebavne težave

  • “Ingver ima protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo zmanjšati vnetje v prebavnem sistemu. Uživamo lahko ingverjev čaj ali ga dodamo v obrok. Ni priporočljiv za ljudi, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi ali imajo težave z žolčnimi kamni.”
  • Poprova meta: Z 1 litrom kropa poparimo 4 žlice posušenih ali svežih listov in cvetov mete. Pijemo zjutraj 1 skodelico, zvečer pa skupaj z lipovim čajem. “Pomaga pri lajšanju prebavnih težav, napenjanju in slabosti. Žvečimo lahko tudi njene liste. Poprova meta ni priporočljiva za ljudi, ki imajo refluks kisline ali razjede na želodcu.”
  • “Jabolčni kis ima antibakterijske lastnosti, ki lahko pomagajo ubiti škodljive bakterije v črevesju in olajšati prebavo. Uživamo ga tako, da ga dodamo v vodo ali svoje obroke. Jabolčni kis ni priporočljiv za ljudi, ki imajo občutljiv želodec ali želodčne razjede.”
  • “Semena komarčka lahko pomagajo zmanjšati vnetje v prebavnem sistemu in lajšajo napenjanje, pline in zaprtje. Uživamo semena komarčka tako, da jih dodamo v obroke ali jih žvečimo.”
  • “Probiotiki so koristne bakterije, ki lahko pomagajo obnoviti naravno ravnovesje bakterij v črevesju in izboljšajo prebavo. Probiotike uživamo skozi hrano, kot so jogurt, kefir in fermentirana zelenjava, ali pa s probiotičnim dodatkom.”

4. Kako v vročini ohladiti telo od znotraj

  • Pijmo zadostne količine vode.
  • Izogibajmo se mastni hrani, alkoholu, gaziranim pijačam in kofeinu.
  • Uživajmo sadje (lubenico in agrume).
  • Uživajmo zelenjavo (kumare in listnato zelenjavo).
  • Ohladimo se z jogurtom.
  • Meta ima hladilni učinek na telo. Sveže liste mete dodamo v vodo ali čaj. Uporabimo jo lahko kot dodatek k solatam. Pri uživanju mete se svetuje previdnost tistim, ki imajo težave s prebavili. V večjih količinah se odsvetuje tudi nosečnicam. Pred uživanjem pa je posvet z zdravnikom priporočen tistim, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi ali zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Poletne alergije

5. Poletne alergije

V poletnem času nas lahko pestijo tudi številne alergije. Najpogostejše so alergija na cvetni prah, pršice, pike žuželk, klor in tudi na določene sestavine, ki jih najdemo v kremah za sončenje. Da se teh alergij izognemo, je priporočljivo upoštevati določene nasvete. Kadar je v zraku veliko cvetnega prahu, se je bolje zadrževati v zaprtih prostorih, prav tako prostorov v tem času ne zračimo. Če smo se vseeno zadrževali na prostem, si po prihodu v stanovanje roke in obraz temeljito umijemo, da s kože odstranimo cvetni prah. Pred pršicami se najlažje obvarujemo tako, da stanovanje redno čistimo. Pred piki žuželk in soncem pa se zavarujmo tako, da nosimo lahkotna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Tudi klobuček ali poletna kapa ne bo odveč.

Naravne rešitve za poletne alergije

Za konec nam je Silvija Špehar zaupala še nekaj receptov, s katerimi lahko omilimo simptome alergij.

  • Čaj iz koprive lahko zmanjša vnetje in srbenje. Za pripravo čaja zavremo vodo in jo prelijemo prek suhih kopriv. Pustimo stati približno 10 minut, nato precedimo in popijemo 3–4 skodelice dnevno. “Čaj iz koprive ni priporočljiv za ljudi, ki imajo težave s prebavili, kot so razjede želodca ali črevesja. Prav tako ni primeren za nosečnice.”
  • Čaj iz kamilice lahko pomaga zmanjšati otekanje in srbenje. Za pripravo čaja zavremo vodo in jo prelijemo prek suhih cvetov kamilice. Počakamo približno 5 minut, nato precedimo in popijemo. “Če imate alergijo na druge rastline iz družine Asteraceae, kot so ognjiči ali marjetice, se izogibajte uporabi kamilice.”
  • Ingverjev čaj lahko pomaga pri zamašenem nosu in vnetju sinusov. Za pripravo ingverjevega čaja narežemo svež ingver in ga prelijemo z vročo vodo. Pustimo približno 5 minut, nato precedimo in popijemo. “Ingver ni priporočljiv za ljudi, ki imajo krvavitev, saj lahko deluje kot krvni razredčilec. Prav tako ni primeren za ljudi, ki jemljejo zdravila, kot so antikoagulanti ali zdravila za zniževanje krvnega tlaka.”
  • Čaj iz kurkume lahko pomaga pri lajšanju vnetja, ki ga povzročajo alergije. Za pripravo kurkuminega čaja zavremo vodo in jo prelijemo prek kurkume. Pustimo namakati 5 minut, nato precedimo in popijemo. “Kurkuma ni primerna za ljudi, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi in tiste, ki imajo težave s prebavili.”
  • Čaj iz timijana lahko pomaga pri lajšanju simptomov alergij, kot sta kašelj in zamašen nos. Za pripravo čaja iz timijana zavremo vodo in jo prelijemo prek suhega timijana. Po petih minutah precedimo in popijemo. “Timijan ni primeren za ljudi, ki imajo alergijo na rastline iz družine Lamiaceae, kot so mete, bazilika ali origano. Prav tako ni primeren za nosečnice.”

Priprava droži za peko kruha: preprosta navodila

Karmen Jordan
-
0
Priprava droži za peko kruha: preprosta navodila

Ko prvič slišimo za droži oziroma za peko kruha z drožmi, se nam morda zdi, da gre za nekaj zelo zapletenega, vendar je priprava droži v resnici zelo preprosta. Potrebujete samo dve sestavini, in sicer moko in vodo. Mešanica, pripravljena iz teh dveh sestavin, reagira z bakterijami v zraku in moki, s čimer se sproži proces mlečnokislinske fermentacije (če je obenem zagotovljena dovolj visoka temperatura). Tako dobimo droži, ki jih lahko nato pri peki kruha uporabljamo namesto kvasa. Gre za najstarejše znano vzhajalno sredstvo, ki je v zadnjih letih doživelo pravo renesanso. Vedno več ljudi namesto po kruhu, pripravljenem s pomočjo kvasa, raje posega po kruhu – pa tudi drugih pekovskih izdelkih – z drožmi.

Kako narediti droži?

Recept za droži je precej enostaven. Če se boste izdelave droži lotili sami, lahko del shranite in ga uporabite kot osnovo za nove droži. Tako se lahko matične droži ohranjajo v nedogled (najstarejše ohranjene droži naj bi izvirale iz leta 1848).

Kako se torej lotiti tega projekta? Čeprav sta potrebni samo dve sestavini, zahteva priprava popolnih droži čas, potrpljenje in znanje. Za vas smo tako pripravili vodnik za začetnike, razdeljen po dnevih – tako boste tudi tisti brez izkušenj pripravili kakovostne droži oziroma t. i. starter, ki ga boste lahko nato uporabili pri pripravi testa za kruh.

Recept za droži

Priprava matičnih droži oziroma »starterja«

Dan 1

V čistem steklenem kozarcu zmešajte 60 gramov moke in 60 gramov vode. Uporabite lahko sicer poljubno vrsto moke, vendar so rezultati praviloma posebno dobri, če se za pripravo droži za peko kruha uporablja ržena moka. Mešanico nato pokrijte s čisto kuhinjsko krpo (vendar ne popolnoma) in pustite, da počiva pri sobni temperaturi.

Dan 2

Preverite, kaj se dogaja z mešanico. Morda boste opazili drobne mehurčke ali rjavo tekočino, ki nakazuje, da bo treba droži kmalu nahraniti.

Dan 3

Pripravljeno mešanico zmešajte z vodo in moko, in sicer v razmerju 1 : 1 : 1. Za mešanje uporabite čist kozarec. Ostanek osnovne mešanice lahko odvržete na kompost ali pa jo uporabite pri peki palačink, mafinov ipd.

Dan 4–6

Vsak dan ponovite postopek, ki je opisan zgoraj. Mešanico od prejšnjega dne torej zmešajte z enako količino sveže moke in vode, da s tem nahranite droži. Po vsakem hranjenju bo »kislega testa« malo več, obenem pa bo postajala mešanica postopoma bolj mehurčkasta (in najverjetneje tudi nekoliko temnejša).

Dan 7

Droži so zdaj najverjetneje pripravljene. Kot nakazano, sta najzanesljivejša znaka mehurčkasta tekstura in malce temnejša barva. Upoštevajte, da bo poleti postopek najverjetneje zahteval manj časa kot v hladnejših mesecih.

Pri pripravi kruha je najbolje uporabljati aktivne droži, tj. droži, ki so bile s svežo moko nahranjene pred 6–12 urami. Če to ni izvedljivo, pa lahko uporabite tudi droži, ki ste jih hranili v hladilniku.

Najpomembnejše prednosti kruha z drožmi

Ali se sprašujete, zakaj sploh zapravljati čas z drožmi, če je kvas danes na voljo v skorajda vsaki trgovini? Drži sicer, da se je zanimanje za droži na začetku pandemije v veliki meri povečalo prav zaradi začasno oteženega dostopa do kvasa, toda to nikakor ne pomeni, da droži niso koristne tudi nasploh. Kruh, pripravljen z drožmi namesto s kvasom, se lahko namreč pohvali z najrazličnejšimi prednostmi.

Kruh z drožmi je manj obremenjujoč za prebavo.

Zaradi počasne fermentacije je kruh z drožmi praviloma precej manj obremenjujoč za prebavila od kruha s kvasom. Proces med drugim poskrbi za začetek razgradnje beljakovin, kamor spada tudi gluten, kar je eden od razlogov za to, da po uživanju kruha z drožmi ni neprijetnega občutka teže oziroma napihnjenosti v želodcu. Kruh z drožmi, pripravljen z moko, ki ni brezglutenska, lahko tako včasih uživajo tudi osebe, ki so sicer precej občutljive za gluten (to seveda ne velja za ljudi s celiakijo, torej alergijo na gluten).

Kruh z drožmi je koristen za črevesni mikrobiom.

Koristni mikroorganizmi, ki nastanejo med fermentacijo, se sicer med peko zaradi visokih temperatur uničijo, vendar je lahko kruh z drožmi kljub temu zelo koristen za črevesni mikrobiom. Kislo testo praviloma vsebuje več vlaknin, ki veljajo za najpomembnejšo skupino prebiotikov, torej hrane za koristne bakterije.

Kruh z drožmi je primernejši za sladkorne bolnike.

Glikemični indeks »kislega testa« je v primerjavi z glikemičnim indeksom kruha, pripravljenega z uporabo kvasa, običajno relativno nizek. Tako je lahko kruh z drožmi tudi boljša izbira za sladkorne bolnike, saj je nevarnost za izrazito povečanje količine glukoze v krvi precej manjša.

Kruh z drožmi telesu zagotovi več koristnih hranilnih snovi.

Poseben fermentacijski proces pri pripravi droži lahko poveča biorazpoložljivost pomembnih mineralov in drugih koristnih snovi, kar je povezano z razgradnjo fitinske kisline. Gre za kislino, ki je naravno prisotna v žitih in ki lahko oteži absorpcijo fosforja, pa tudi drugih mineralov, na primer železa in magnezija.

1...220221222...1.152Stran 221 od 1.152