Kaj sejmo poleti, pobrali pa bomo jeseni in pozimi?

Čeprav se je poletje, je zdaj čas, da se spomnimo na zimo. Nekatere vrtnine, ki jih sama vedno uvrščam med super živila, pogosto pozabimo posejati in kasneje posaditi. Pa je škoda, saj nam nudijo ogromno dobrega prav pozno jeseni in pozimi, ko večina vrtnin na vrtu ne uspeva več. Na prvem mestu je vrtnina, ki jo najdemo vsaj v treh oblikah, to je ohrovt.

Kapusnice so že od nekdaj zelo priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku Slovencev. Žal pa so jih v zadnjih letih zamenjali pozimi res ne preveč okusen paradižnik in druge vrtnine iz daljnih krajev. Še nekaj opažam, mnogi ste izgubili kompas, kdaj pridelujemo posamezne vrtnine in kdaj je čas za njihovo uživanje.

Kapusnice so vrtnine, ki ne marajo vročine in dolgega dne. Zato so spomladanska sajenja vse manj uspešna in mnogi ste nad njimi obupali. Čas za sajenje kapusnic je druga polovica poletja. Cvetača in brokoli vam bosta najbolj uspela v pozni jeseni, sadimo ju šele konec julija, v začetku avgusta. Zelje je najbolj koristno za naša telesa pozno jeseni in pozimi. Sorte za kisanje sadimo res konec junija, v začetku julija, sorte za sveže solate pa odvisno od sorte v juliju. Šele, ko jih malo ulovi mraz, postanejo listi sladki, krhki, poleti pa so trdi, pogosto celo grenijo, vsekakor pa niso krhki, kot pričakujemo.

In za konec, še najbolj koristne zimske zelenjadnice, ohrovti. Nanje pa najpogosteje pozabimo. Sadimo jih namreč šele junija, ko je na vrtu že vse posajeno in posejano in zanje najbolj pogosto zmanjka prostora.

Naše, domače, preprosto pridelano super živilo

Pogosto sem ravno zaradi ohrovta slabe volje, ko slišim številna priporočila o zdravih, super živilih. Samo enkrat sem slišala s strani naših, slovenskih strokovnjakov, da mednje sodi tudi ohrovt. Veliko pa o njem pišejo Američani. Vedno bolj me jezi, da Slovenci tako hitro sprejmemo nove, eksotične vrtnine in sadje, za katerega ni nikjer dokazano, da ga naša telesa sploh znajo uporabiti. To pomeni, da vsa silna super hranila, vitamini, minerali, antioksidanti iz našega prebavnega sistema sploh pridejo do celic. Šele tam so namreč koristni. A telo mora vedeti, kako to izvesti. Pri hrani, ki so jo uživale že naše babice, to zagotovo ve. In ohrovt sodi mednje. A sploh veste, da je predvsem listnati ohrovt pogosto na prvih mestih po skupni vsebnosti koristnih snovi. Saj jih vsebuje res zelo veliko različnih, koristnih snovi, vsake po malo, a skupno je celo na prvem mestu na nekaterih lestvicah.

PREBERITE TUDI

Bele lise na peteršilju: kaj jih povzroča in kako ukrepati na naraven način

Poglejmo so torej to naše dolgo poznano super živilo, ki pa je predvsem  tudi dokaj enostavno za pridelavo.

Tri različne oblike rastline z enim imenom

Ohrovt sodi v družino križnic, njen najbolj znan predstavnik je seveda zelje. A zelje je v bistvu bratranec  ohrovta, celo križa se z njim, če bi kdo želel pridelati doma svoje seme, torej zelje in ohrovt ne smeta cveteti skupaj. Vendar so zelje, cvetača in brokoli vrtnine, ki jih napadajo številni škodljivci, zato ne sodijo med tiste, ki jih je preprosto pridelati. Ohrovti pa so, kot kaže, zanje veliko manj privlačni.

Križnice so zelo pisana skupina vrtnin. Ker so s človekom verjetno najdlje med vsemi vrtninami, so se razvile v številne različne oblike. Pri nekaterih uživamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke pri četrtih korenine. Tudi ohrovt sodi v družino križnic in na njem vidimo vso pestrost te družine. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega, do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Tudi raštika, ki jo poznajo v Sredozemlju, sodi v to skupino. Verjetno bolj znan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečemo popčar. Sodi pa med mlajše zelenjadnice. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana.

Ohrovti so prezimne vrtnine, glavnati sicer ne popolnoma, zato nam prav pozimi, ko je narava pusta, siva, nudijo veliko. So zeleni, kar pomeni, da z uživanjem listov dobimo tudi veliko klorofila, z njim pa magnezij, železo … Vsebujejo veliko žveplenih spojin, te mu tudi dajejo okus. Naše telo pa branijo pred škodljivimi vplivi napornega zimskega vremena.

Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri različne oblike z enim imenom.

Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Vsebuje vse življenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester nabor vitaminov. Zato nam daje moč in energijo, še posebej pozimi, ko je naša prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno znižuje tako količino holesterola v krvi, kot tudi uravnava količino sladkorja v krvi.

Kot je rečeno, pomemben je ravno pozimi, saj številne snovi, ki jih vsebuje, varujejo naše telo pred tegobami zime, prehladi, vnetji, ne potrebujemo umetnih vitaminov in vsega, kar nam tako radodarno, a ne zastonj, ponuja farmacevtska industrija. Njegov največji pomen je v tem, da vse tri oblike praktično prezimijo na prostem tudi v celinskem delu Slovenije, torej imamo lahko tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Ohrovt bi torej moral biti prav na vsakem vrtu.

Vzgoja in pridelovanje

Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtičkarje ni preveč težko. Za vzgojo sadike potrebujemo štiri tedne. Posejemo ga v multiplošče s 160 lončki oziroma v lončke, premera 4 cm, v vsakega po eno seme. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je konec junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Listnati ohrovt lahko presajamo že malo prej, saj bolje prenaša poletno vročino. Vendar tudi njegovi listi postanejo bolj okusni šele, ko vsaj enkrat premrznejo. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali celo leto, vendar običajno poleti pri veliki količini druge zelenjave ne najde poti na naše mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesensko-zimska pridelava – presajanje v juniju.

Tisti, ki si radi vzgajate svoje sadike, čas za setev je torej začetek junija, konec maja. Poleti vzgojimo kakovostno sadiko s koreninsko grudo v štirih tednih.

Veste, zakaj ga sejemo tako pozno? Prvi vzrok je sicer tudi ta, da v polenti vročini rastline slabo uspevajo, napadajo jih tudi škodljivci. Čeprav moram reči, da so ravno ohrovti nanje najbolj odporni. Drugi razlog je ta, da v bistvu šele, ko se ohladi, pridelek dobri pravi okus, kakovost in v primeru brstičnega ohrovta tudi obliko. Zdaj imamo pogosto zelo tople, skoraj poletne dneve v septembru, ko nam kapusnice še ne pomenijo veliko. Če brstični ohrovt do takrat preveč zraste in začne oblikovati brste, bodo ti nesklenjeni, razpršeni, odprti. Listi listnatega ohrovta pa trdi, manj okusni in tudi hitro se postarajo.

Poletna nega

Pred presajanjem gredico dobro pripravimo, razmislimo tudi o namakanju, saj ga presajamo ravno času največje možnosti suše. Vendar križnice dobro prenašajo tudi suho in vroče vreme ob presajanju. Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stročji fižol ali nizek grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer sta rasla solata ali zgodnji krompir. Gredico pognojimo s hlevskim gnojem v jeseni (če na njej ne bo najprej rasel fižol ali grah), ali s kompostom oz. kupljenimi organskimi gnojili pred sajenjem. V tla zadelamo 2,5–3 l hlevskega gnoja ali 101–5 l komposta na m², kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Sama bi jim dodala še 20 dkg/10 m² kalijevega sulfata.

Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo dokaj blizu skupaj , če želimo pridelati manjše glave. Med rastlinami naj bo 30–50 cm razmika, med vrstami pa 40–60 cm. Bližje skupaj bo rasel, manjše glave bodo. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami  v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje še 10 cm več.

V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, če ni bil prej fižol kot predposevek, posejemo lahko tudi solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgovali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič, lahko pa se tudi med rastlinami  plazi kapucinka. Dober sosed ohrovtom, tako kot zelju, je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak. Zelo zanimiv, eksotičen podsevek, torej med vrstami je tudi užitni (ali vrtni) tolščak. Kamilica odganja metulje, kumina, koper in tolščak pa preprečijo zaleganje jajčec kapusovi muhi. Tolščak pa smrdi bolhačem.

Poleti po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejše in manj trde. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.

Pomembno je še

Pogosto velja razmišljanje, da je treba brstičnemu ohrovtu odščipniti, odrezati vrh v jeseni. To storimo samo v primeru, če želimo naenkrat ves pridelek. V tem primeru odrežemo vrh takrat, ko so spodnji brsti že lepo oblikovani. Če bomo to naredili, ko je še toplo (nad 20 ^oC), potem se ne bodo oblikovali trdni, lepo okrogli brsti. Razcveteli se bodo v mini rozete. Vendar so seveda tudi te užitne in uporabne, zato jih ne zavržemo. Listi brste pozimi varujejo pred mrazom, predvsem pa pred zatekanjem vode med brste. Zato jih nikoli in v nobenem primeru ne odrežemo.

Glavnati ohrovt, predvsem pozne sorte, lahko tudi kisamo. Še pogosteje pa ga do 10 % dodamo kislemu zelju, s tem zelo izboljšamo njegov okus. Tudi zelenjavne juhe imajo boljši okus, če jim dodamo nekaj ohrovta namesto zelja. Pri zgodnji poletni pridelavi po rezanju grede ne pospravimo, saj pogosto na kocenu poženejo manjše glave. Glavno glavo odrežemo tik pod njo, v kocen, ki je ostal na vrtu, pa zarežemo plitek križ. S tem spodbudimo rast manjših, stranskih glav. Te lahko režemo še celo zimo. Zato tudi glavnatega ohrovta ne shranimo v kleti ali hladilnice, ampak ga dolgo v zimo skladiščimo kar na vrtu.

Za konec

Ohrovti bi v resnici morali biti zdravilne rastline, tako dragocena pomoč so nam lahko. Od vseh kapusnic je najlažje pridelovati ravno ohrovt, naj si bo to brstični, listnati ali glavnati. Še je čas, da vzgojimo sadike ali poiščemo sadike pri najbližjem vrtnarju, zato naj raste prav na vsakem vrtu. Poleg ohrovta pa je zdaj čas tudi za setev in presajanje pora, radiča in seveda endivije.