DomovVrt & VrtnarjenjeKaj sejmo poleti, pobrali pa bomo jeseni in pozimi?

Kaj sejmo poleti, pobrali pa bomo jeseni in pozimi?

ฤŒeprav se je poletje, je zdaj ฤas, da se spomnimo na zimo. Nekatere vrtnine, ki jih sama vedno uvrลกฤam med super ลพivila, pogosto pozabimo posejati in kasneje posaditi. Pa je ลกkoda, saj nam nudijo ogromno dobrega prav pozno jeseni in pozimi, ko veฤina vrtnin na vrtu ne uspeva veฤ. Na prvem mestu je vrtnina, ki jo najdemo vsaj v treh oblikah, to je ohrovt.

Kapusnice so ลพe od nekdaj zelo priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku Slovencev. ลฝal pa so jih v zadnjih letih zamenjali pozimi res ne preveฤ okusen paradiลพnik in druge vrtnine iz daljnih krajev. ล e nekaj opaลพam, mnogi ste izgubili kompas, kdaj pridelujemo posamezne vrtnine in kdaj je ฤas za njihovo uลพivanje.

Kapusnice so vrtnine, ki ne marajo vroฤine in dolgega dne. Zato so spomladanska sajenja vse manj uspeลกna in mnogi ste nad njimi obupali. ฤŒas za sajenje kapusnic je druga polovica poletja. Cvetaฤa in brokoli vam bosta najbolj uspela v pozni jeseni, sadimo ju ลกele konec julija, v zaฤetku avgusta. Zelje je najbolj koristno za naลกa telesa pozno jeseni in pozimi. Sorte za kisanje sadimo res konec junija, v zaฤetku julija, sorte za sveลพe solate pa odvisno od sorte v juliju. ล ele, ko jih malo ulovi mraz, postanejo listi sladki, krhki, poleti pa so trdi, pogosto celo grenijo, vsekakor pa niso krhki, kot priฤakujemo.

In za konec, ลกe najbolj koristne zimske zelenjadnice, ohrovti. Nanje pa najpogosteje pozabimo. Sadimo jih namreฤ ลกele junija, ko je na vrtu ลพe vse posajeno in posejano in zanje najbolj pogosto zmanjka prostora.

Sajenje ohrovta

Naลกe, domaฤe, preprosto pridelano super ลพivilo

Pogosto sem ravno zaradi ohrovta slabe volje, ko sliลกim ลกtevilna priporoฤila o zdravih, super ลพivilih. Samo enkrat sem sliลกala s strani naลกih, slovenskih strokovnjakov, da mednje sodi tudi ohrovt. Veliko pa o njem piลกejo Ameriฤani. Vedno bolj me jezi, da Slovenci tako hitro sprejmemo nove, eksotiฤne vrtnine in sadje, za katerega ni nikjer dokazano, da ga naลกa telesa sploh znajo uporabiti. To pomeni, da vsa silna super hranila, vitamini, minerali, antioksidanti iz naลกega prebavnega sistema sploh pridejo do celic. ล ele tam so namreฤ koristni. A telo mora vedeti, kako to izvesti. Pri hrani, ki so jo uลพivale ลพe naลกe babice, to zagotovo ve. In ohrovt sodi mednje. A sploh veste, da je predvsem listnati ohrovt pogosto na prvih mestih po skupni vsebnosti koristnih snovi. Saj jih vsebuje res zelo veliko razliฤnih, koristnih snovi, vsake po malo, a skupno je celo na prvem mestu na nekaterih lestvicah.

Poglejmo so torej to naลกe dolgo poznano super ลพivilo, ki pa je predvsem  tudi dokaj enostavno za pridelavo.

Tri razliฤne oblike rastline z enim imenom

Ohrovt sodi v druลพino kriลพnic, njen najbolj znan predstavnik je seveda zelje. A zelje je v bistvu bratranec  ohrovta, celo kriลพa se z njim, ฤe bi kdo ลพelel pridelati doma svoje seme, torej zelje in ohrovt ne smeta cveteti skupaj. Vendar so zelje, cvetaฤa in brokoli vrtnine, ki jih napadajo ลกtevilni ลกkodljivci, zato ne sodijo med tiste, ki jih je preprosto pridelati. Ohrovti pa so, kot kaลพe, zanje veliko manj privlaฤni.

Kriลพnice so zelo pisana skupina vrtnin. Ker so s ฤlovekom verjetno najdlje med vsemi vrtninami, so se razvile v ลกtevilne razliฤne oblike. Pri nekaterih uลพivamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke pri ฤetrtih korenine. Tudi ohrovt sodi v druลพino kriลพnic in na njem vidimo vso pestrost te druลพine. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo veฤ razliฤnih oblik, od kodrolistnega, do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri reฤejo tudi krmni, a je prav tako odliฤen za prehrano ljudi. Tudi raลกtika, ki jo poznajo v Sredozemlju, sodi v to skupino. Verjetno bolj znan je brstiฤni ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno reฤemo popฤar. Sodi pa med mlajลกe zelenjadnice. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna povrลกina veliko bolj nagubana.

Ohrovti so prezimne vrtnine, glavnati sicer ne popolnoma, zato nam prav pozimi, ko je narava pusta, siva, nudijo veliko. So zeleni, kar pomeni, da z uลพivanjem listov dobimo tudi veliko klorofila, z njim pa magnezij, ลพelezo โ€ฆ Vsebujejo veliko ลพveplenih spojin, te mu tudi dajejo okus. Naลกe telo pa branijo pred ลกkodljivimi vplivi napornega zimskega vremena.

Pri listnatem ohrovtu uลพivamo liste, pri brstiฤnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri razliฤne oblike z enim imenom.

Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno najveฤjo koliฤino razliฤnih antioksidantov. Vsebuje vse ลพivljenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester nabor vitaminov. Zato nam daje moฤ in energijo, ลกe posebej pozimi, ko je naลกa prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno zniลพuje tako koliฤino holesterola v krvi, kot tudi uravnava koliฤino sladkorja v krvi.

Kot je reฤeno, pomemben je ravno pozimi, saj ลกtevilne snovi, ki jih vsebuje, varujejo naลกe telo pred tegobami zime, prehladi, vnetji, ne potrebujemo umetnih vitaminov in vsega, kar nam tako radodarno, a ne zastonj, ponuja farmacevtska industrija. Njegov najveฤji pomen je v tem, da vse tri oblike praktiฤno prezimijo na prostem tudi v celinskem delu Slovenije, torej imamo lahko tudi pozimi na vrtu sveลพo zelenjavo. Ohrovt bi torej moral biti prav na vsakem vrtu.

Kar sejemo poleti pobiramo jeseni in pozimi

Vzgoja in pridelovanje

Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtiฤkarje ni preveฤ teลพko. Za vzgojo sadike potrebujemo ลกtiri tedne. Posejemo ga v multiploลกฤe s 160 lonฤki oziroma v lonฤke, premera 4 cm, v vsakega po eno seme. Idealen ฤas za presajanje brstiฤnega ohrovta je konec junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Listnati ohrovt lahko presajamo ลพe malo prej, saj bolje prenaลกa poletno vroฤino. Vendar tudi njegovi listi postanejo bolj okusni ลกele, ko vsaj enkrat premrznejo. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali celo leto, vendar obiฤajno poleti pri veliki koliฤini druge zelenjave ne najde poti na naลกe mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesensko-zimska pridelava โ€“ presajanje v juniju.

Tisti, ki si radi vzgajate svoje sadike, ฤas za setev je torej zaฤetek junija, konec maja. Poleti vzgojimo kakovostno sadiko s koreninsko grudo v ลกtirih tednih.

Veste, zakaj ga sejemo tako pozno? Prvi vzrok je sicer tudi ta, da v polenti vroฤini rastline slabo uspevajo, napadajo jih tudi ลกkodljivci. ฤŒeprav moram reฤi, da so ravno ohrovti nanje najbolj odporni. Drugi razlog je ta, da v bistvu ลกele, ko se ohladi, pridelek dobri pravi okus, kakovost in v primeru brstiฤnega ohrovta tudi obliko. Zdaj imamo pogosto zelo tople, skoraj poletne dneve v septembru, ko nam kapusnice ลกe ne pomenijo veliko. ฤŒe brstiฤni ohrovt do takrat preveฤ zraste in zaฤne oblikovati brste, bodo ti nesklenjeni, razprลกeni, odprti. Listi listnatega ohrovta pa trdi, manj okusni in tudi hitro se postarajo.

Poletna nega

Pred presajanjem gredico dobro pripravimo, razmislimo tudi o namakanju, saj ga presajamo ravno ฤasu najveฤje moลพnosti suลกe. Vendar kriลพnice dobro prenaลกajo tudi suho in vroฤe vreme ob presajanju. Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje poฤuti za stroฤnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stroฤji fiลพol ali nizek grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer sta rasla solata ali zgodnji krompir. Gredico pognojimo s hlevskim gnojem v jeseni (ฤe na njej ne bo najprej rasel fiลพol ali grah), ali s kompostom oz. kupljenimi organskimi gnojili pred sajenjem. V tla zadelamo 2,5โ€“3 l hlevskega gnoja ali 101โ€“5 l komposta na m2, kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Sama bi jim dodala ลกe 20 dkg/10 m2 kalijevega sulfata.

Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo dokaj blizu skupaj , ฤe ลพelimo pridelati manjลกe glave. Med rastlinami naj bo 30โ€“50 cm razmika, med vrstami pa 40โ€“60 cm. Bliลพje skupaj bo rasel, manjลกe glave bodo. Brstiฤni ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami  v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje ลกe 10 cm veฤ.

V vroฤem delu leta sadike rastejo zelo poฤasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stroฤjega fiลพola, ฤe ni bil prej fiลพol kot predposevek, posejemo lahko tudi solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, ฤe smo poleti ลพe obtrgovali liste, posejemo ลกpinaฤo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo ลพametnice in ognjiฤ, lahko pa se tudi med rastlinamiย  plazi kapucinka. Dober sosed ohrovtom, tako kot zelju, je tudi zelena, med zeliลกฤi pa ลกe kumina, kamilica, koper in komarฤek, drobnjak in kitajski drobnjak. Zelo zanimiv, eksotiฤen podsevek, torej med vrstami je tudi uลพitni (ali vrtni) tolลกฤak. Kamilica odganja metulje, kumina, koper in tolลกฤak pa prepreฤijo zaleganje jajฤec kapusovi muhi. Tolลกฤak pa smrdi bolhaฤem.

Poleti po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejลกe in manj trde. Brstiฤni ohrovt v topli jeseni naredi veฤje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.

Ohrovt na vrtu

Pomembno je ลกe

Pogosto velja razmiลกljanje, da je treba brstiฤnemu ohrovtu odลกฤipniti, odrezati vrh v jeseni. To storimo samo v primeru, ฤe ลพelimo naenkrat ves pridelek. V tem primeru odreลพemo vrh takrat, ko so spodnji brsti ลพe lepo oblikovani. ฤŒe bomo to naredili, ko je ลกe toplo (nad 20 oC), potem se ne bodo oblikovali trdni, lepo okrogli brsti. Razcveteli se bodo v mini rozete. Vendar so seveda tudi te uลพitne in uporabne, zato jih ne zavrลพemo. Listi brste pozimi varujejo pred mrazom, predvsem pa pred zatekanjem vode med brste. Zato jih nikoli in v nobenem primeru ne odreลพemo.

Glavnati ohrovt, predvsem pozne sorte, lahko tudi kisamo. ล e pogosteje pa ga do 10 % dodamo kislemu zelju, s tem zelo izboljลกamo njegov okus. Tudi zelenjavne juhe imajo boljลกi okus, ฤe jim dodamo nekaj ohrovta namesto zelja. Pri zgodnji poletni pridelavi po rezanju grede ne pospravimo, saj pogosto na kocenu poลพenejo manjลกe glave. Glavno glavo odreลพemo tik pod njo, v kocen, ki je ostal na vrtu, pa zareลพemo plitek kriลพ. S tem spodbudimo rast manjลกih, stranskih glav. Te lahko reลพemo ลกe celo zimo. Zato tudi glavnatega ohrovta ne shranimo v kleti ali hladilnice, ampak ga dolgo v zimo skladiลกฤimo kar na vrtu.

Za konec

Ohrovti bi v resnici morali biti zdravilne rastline, tako dragocena pomoฤ so nam lahko. Od vseh kapusnic je najlaลพje pridelovati ravno ohrovt, naj si bo to brstiฤni, listnati ali glavnati. ล e je ฤas, da vzgojimo sadike ali poiลกฤemo sadike pri najbliลพjem vrtnarju, zato naj raste prav na vsakem vrtu. Poleg ohrovta pa je zdaj ฤas tudi za setev in presajanje pora, radiฤa in seveda endivije.

Miลกa Puลกenjak
Miลกa Puลกenjak
Miลกa Puลกenjak je inลพenirka agronomije. Je specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, publicistka in avtorica vrtnarskih priroฤnikov ter ฤlankov. Svoje nasvete deli tudi na radiu in televiziji.

NAJNOVEJล E