ฤeprav se je poletje, je zdaj ฤas, da se spomnimo na zimo. Nekatere vrtnine, ki jih sama vedno uvrลกฤam med super ลพivila, pogosto pozabimo posejati in kasneje posaditi. Pa je ลกkoda, saj nam nudijo ogromno dobrega prav pozno jeseni in pozimi, ko veฤina vrtnin na vrtu ne uspeva veฤ. Na prvem mestu je vrtnina, ki jo najdemo vsaj v treh oblikah, to je ohrovt.
Kapusnice so ลพe od nekdaj zelo priljubljena zelenjava na zimskem jedilniku Slovencev. ลฝal pa so jih v zadnjih letih zamenjali pozimi res ne preveฤ okusen paradiลพnik in druge vrtnine iz daljnih krajev. ล e nekaj opaลพam, mnogi ste izgubili kompas, kdaj pridelujemo posamezne vrtnine in kdaj je ฤas za njihovo uลพivanje.
Kapusnice so vrtnine, ki ne marajo vroฤine in dolgega dne. Zato so spomladanska sajenja vse manj uspeลกna in mnogi ste nad njimi obupali. ฤas za sajenje kapusnic je druga polovica poletja. Cvetaฤa in brokoli vam bosta najbolj uspela v pozni jeseni, sadimo ju ลกele konec julija, v zaฤetku avgusta. Zelje je najbolj koristno za naลกa telesa pozno jeseni in pozimi. Sorte za kisanje sadimo res konec junija, v zaฤetku julija, sorte za sveลพe solate pa odvisno od sorte v juliju. ล ele, ko jih malo ulovi mraz, postanejo listi sladki, krhki, poleti pa so trdi, pogosto celo grenijo, vsekakor pa niso krhki, kot priฤakujemo.
In za konec, ลกe najbolj koristne zimske zelenjadnice, ohrovti. Nanje pa najpogosteje pozabimo. Sadimo jih namreฤ ลกele junija, ko je na vrtu ลพe vse posajeno in posejano in zanje najbolj pogosto zmanjka prostora.
Naลกe, domaฤe, preprosto pridelano super ลพivilo
Pogosto sem ravno zaradi ohrovta slabe volje, ko sliลกim ลกtevilna priporoฤila o zdravih, super ลพivilih. Samo enkrat sem sliลกala s strani naลกih, slovenskih strokovnjakov, da mednje sodi tudi ohrovt. Veliko pa o njem piลกejo Ameriฤani. Vedno bolj me jezi, da Slovenci tako hitro sprejmemo nove, eksotiฤne vrtnine in sadje, za katerega ni nikjer dokazano, da ga naลกa telesa sploh znajo uporabiti. To pomeni, da vsa silna super hranila, vitamini, minerali, antioksidanti iz naลกega prebavnega sistema sploh pridejo do celic. ล ele tam so namreฤ koristni. A telo mora vedeti, kako to izvesti. Pri hrani, ki so jo uลพivale ลพe naลกe babice, to zagotovo ve. In ohrovt sodi mednje. A sploh veste, da je predvsem listnati ohrovt pogosto na prvih mestih po skupni vsebnosti koristnih snovi. Saj jih vsebuje res zelo veliko razliฤnih, koristnih snovi, vsake po malo, a skupno je celo na prvem mestu na nekaterih lestvicah.
Poglejmo so torej to naลกe dolgo poznano super ลพivilo, ki pa je predvsem tudi dokaj enostavno za pridelavo.
Tri razliฤne oblike rastline z enim imenom
Ohrovt sodi v druลพino kriลพnic, njen najbolj znan predstavnik je seveda zelje. A zelje je v bistvu bratranec ohrovta, celo kriลพa se z njim, ฤe bi kdo ลพelel pridelati doma svoje seme, torej zelje in ohrovt ne smeta cveteti skupaj. Vendar so zelje, cvetaฤa in brokoli vrtnine, ki jih napadajo ลกtevilni ลกkodljivci, zato ne sodijo med tiste, ki jih je preprosto pridelati. Ohrovti pa so, kot kaลพe, zanje veliko manj privlaฤni.
Kriลพnice so zelo pisana skupina vrtnin. Ker so s ฤlovekom verjetno najdlje med vsemi vrtninami, so se razvile v ลกtevilne razliฤne oblike. Pri nekaterih uลพivamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke pri ฤetrtih korenine. Tudi ohrovt sodi v druลพino kriลพnic in na njem vidimo vso pestrost te druลพine. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo veฤ razliฤnih oblik, od kodrolistnega, do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri reฤejo tudi krmni, a je prav tako odliฤen za prehrano ljudi. Tudi raลกtika, ki jo poznajo v Sredozemlju, sodi v to skupino. Verjetno bolj znan je brstiฤni ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno reฤemo popฤar. Sodi pa med mlajลกe zelenjadnice. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna povrลกina veliko bolj nagubana.
Ohrovti so prezimne vrtnine, glavnati sicer ne popolnoma, zato nam prav pozimi, ko je narava pusta, siva, nudijo veliko. So zeleni, kar pomeni, da z uลพivanjem listov dobimo tudi veliko klorofila, z njim pa magnezij, ลพelezo โฆ Vsebujejo veliko ลพveplenih spojin, te mu tudi dajejo okus. Naลกe telo pa branijo pred ลกkodljivimi vplivi napornega zimskega vremena.
Pri listnatem ohrovtu uลพivamo liste, pri brstiฤnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri razliฤne oblike z enim imenom.
Ohrovt sodi po nekaterih objavah med vrtnine, ki imajo skupno najveฤjo koliฤino razliฤnih antioksidantov. Vsebuje vse ลพivljenjsko pomembne aminokisline, seveda pa tudi veliko rudnin in pester nabor vitaminov. Zato nam daje moฤ in energijo, ลกe posebej pozimi, ko je naลกa prehrana veliko bolj nezdrava. Pomembno zniลพuje tako koliฤino holesterola v krvi, kot tudi uravnava koliฤino sladkorja v krvi.
Kot je reฤeno, pomemben je ravno pozimi, saj ลกtevilne snovi, ki jih vsebuje, varujejo naลกe telo pred tegobami zime, prehladi, vnetji, ne potrebujemo umetnih vitaminov in vsega, kar nam tako radodarno, a ne zastonj, ponuja farmacevtska industrija. Njegov najveฤji pomen je v tem, da vse tri oblike praktiฤno prezimijo na prostem tudi v celinskem delu Slovenije, torej imamo lahko tudi pozimi na vrtu sveลพo zelenjavo. Ohrovt bi torej moral biti prav na vsakem vrtu.
Vzgoja in pridelovanje
Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, saj to danes tudi za vrtiฤkarje ni preveฤ teลพko. Za vzgojo sadike potrebujemo ลกtiri tedne. Posejemo ga v multiploลกฤe s 160 lonฤki oziroma v lonฤke, premera 4 cm, v vsakega po eno seme. Idealen ฤas za presajanje brstiฤnega ohrovta je konec junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Listnati ohrovt lahko presajamo ลพe malo prej, saj bolje prenaลกa poletno vroฤino. Vendar tudi njegovi listi postanejo bolj okusni ลกele, ko vsaj enkrat premrznejo. Glavnati ohrovt bi lahko pridelovali celo leto, vendar obiฤajno poleti pri veliki koliฤini druge zelenjave ne najde poti na naลกe mize. Zato je tudi tukaj najbolj smiselna jesensko-zimska pridelava โ presajanje v juniju.
Tisti, ki si radi vzgajate svoje sadike, ฤas za setev je torej zaฤetek junija, konec maja. Poleti vzgojimo kakovostno sadiko s koreninsko grudo v ลกtirih tednih.
Veste, zakaj ga sejemo tako pozno? Prvi vzrok je sicer tudi ta, da v polenti vroฤini rastline slabo uspevajo, napadajo jih tudi ลกkodljivci. ฤeprav moram reฤi, da so ravno ohrovti nanje najbolj odporni. Drugi razlog je ta, da v bistvu ลกele, ko se ohladi, pridelek dobri pravi okus, kakovost in v primeru brstiฤnega ohrovta tudi obliko. Zdaj imamo pogosto zelo tople, skoraj poletne dneve v septembru, ko nam kapusnice ลกe ne pomenijo veliko. ฤe brstiฤni ohrovt do takrat preveฤ zraste in zaฤne oblikovati brste, bodo ti nesklenjeni, razprลกeni, odprti. Listi listnatega ohrovta pa trdi, manj okusni in tudi hitro se postarajo.
Poletna nega
Pred presajanjem gredico dobro pripravimo, razmislimo tudi o namakanju, saj ga presajamo ravno ฤasu najveฤje moลพnosti suลกe. Vendar kriลพnice dobro prenaลกajo tudi suho in vroฤe vreme ob presajanju. Ohrovt sodi med tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje poฤuti za stroฤnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizek stroฤji fiลพol ali nizek grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer sta rasla solata ali zgodnji krompir. Gredico pognojimo s hlevskim gnojem v jeseni (ฤe na njej ne bo najprej rasel fiลพol ali grah), ali s kompostom oz. kupljenimi organskimi gnojili pred sajenjem. V tla zadelamo 2,5โ3 l hlevskega gnoja ali 101โ5 l komposta na m2, kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Sama bi jim dodala ลกe 20 dkg/10 m2 kalijevega sulfata.
Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katerim ohrovtom imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo dokaj blizu skupaj , ฤe ลพelimo pridelati manjลกe glave. Med rastlinami naj bo 30โ50 cm razmika, med vrstami pa 40โ60 cm. Bliลพje skupaj bo rasel, manjลกe glave bodo. Brstiฤni ohrovt potrebuje vsaj 50 cm med rastlinami v vrsti in 60 cm med vrstami, listnati pa raje ลกe 10 cm veฤ.
V vroฤem delu leta sadike rastejo zelo poฤasi. Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stroฤjega fiลพola, ฤe ni bil prej fiลพol kot predposevek, posejemo lahko tudi solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. V jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, ฤe smo poleti ลพe obtrgovali liste, posejemo ลกpinaฤo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo ลพametnice in ognjiฤ, lahko pa se tudi med rastlinamiย plazi kapucinka. Dober sosed ohrovtom, tako kot zelju, je tudi zelena, med zeliลกฤi pa ลกe kumina, kamilica, koper in komarฤek, drobnjak in kitajski drobnjak. Zelo zanimiv, eksotiฤen podsevek, torej med vrstami je tudi uลพitni (ali vrtni) tolลกฤak. Kamilica odganja metulje, kumina, koper in tolลกฤak pa prepreฤijo zaleganje jajฤec kapusovi muhi. Tolลกฤak pa smrdi bolhaฤem.
Poleti po potrebi namakamo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar samo enkrat na teden. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje te liste naredi okusnejลกe in manj trde. Brstiฤni ohrovt v topli jeseni naredi veฤje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.
Pomembno je ลกe
Pogosto velja razmiลกljanje, da je treba brstiฤnemu ohrovtu odลกฤipniti, odrezati vrh v jeseni. To storimo samo v primeru, ฤe ลพelimo naenkrat ves pridelek. V tem primeru odreลพemo vrh takrat, ko so spodnji brsti ลพe lepo oblikovani. ฤe bomo to naredili, ko je ลกe toplo (nad 20 oC), potem se ne bodo oblikovali trdni, lepo okrogli brsti. Razcveteli se bodo v mini rozete. Vendar so seveda tudi te uลพitne in uporabne, zato jih ne zavrลพemo. Listi brste pozimi varujejo pred mrazom, predvsem pa pred zatekanjem vode med brste. Zato jih nikoli in v nobenem primeru ne odreลพemo.
Glavnati ohrovt, predvsem pozne sorte, lahko tudi kisamo. ล e pogosteje pa ga do 10 % dodamo kislemu zelju, s tem zelo izboljลกamo njegov okus. Tudi zelenjavne juhe imajo boljลกi okus, ฤe jim dodamo nekaj ohrovta namesto zelja. Pri zgodnji poletni pridelavi po rezanju grede ne pospravimo, saj pogosto na kocenu poลพenejo manjลกe glave. Glavno glavo odreลพemo tik pod njo, v kocen, ki je ostal na vrtu, pa zareลพemo plitek kriลพ. S tem spodbudimo rast manjลกih, stranskih glav. Te lahko reลพemo ลกe celo zimo. Zato tudi glavnatega ohrovta ne shranimo v kleti ali hladilnice, ampak ga dolgo v zimo skladiลกฤimo kar na vrtu.
Za konec
Ohrovti bi v resnici morali biti zdravilne rastline, tako dragocena pomoฤ so nam lahko. Od vseh kapusnic je najlaลพje pridelovati ravno ohrovt, naj si bo to brstiฤni, listnati ali glavnati. ล e je ฤas, da vzgojimo sadike ali poiลกฤemo sadike pri najbliลพjem vrtnarju, zato naj raste prav na vsakem vrtu. Poleg ohrovta pa je zdaj ฤas tudi za setev in presajanje pora, radiฤa in seveda endivije.