Slovenija je deževna država. Letna količina padavin in dinamika se spreminjata, poznamo sušna in izjemno mokra leta. V zadnjih 50. letih smo imeli približno dvajset katastrofalnih suš, vsaka nas je pričakala nepripravljene. Po drugi strani pa smo imeli še več katastrofalnih poplav, ki so nas vedno znova presenetile. Bi se iz tega podnebnega vzorca že lahko kaj naučili?
Podnebne projekcije kažejo, da se količina letnih padavin ne bo bistveno spremenila, vendar bo manj padavin poleti. Torej pričakujmo še več sušnih poletij, jeseni in spomladi pa še več poplav. Upanje, da se bo država končno zganila in naredila potrebne ukrepe za preprečevanje suš in poplav, umre zadnje.
Kljub temu se moramo zavedati razmerja med državo in državljani. Ne znam zapisati tako slikovito in prijazno, kot je leta 1961 prisegel JFK: »Ne sprašuj, kaj lahko država stori zate, vprašaj, kaj lahko storiš za svojo državo!« Ko odmislim dramatičnost trenutka in zavajanje množic, izluščim, kaj nam je povedal. Da si mora slehernik pomagati sam, naj ne pričakuje državne pomoči. Kot je bilo nekoč v Ameriki, je zdaj pri nas.
Žeja ob preobilju pitne vode
Dostop do čiste vode je temeljnega pomena za javno zdravje in kakovost življenja. V Sloveniji imamo izjemno kakovostno pitno vodo, čista voda iz pipe je naše bogastvo, privilegij. Bistri studenci napajajo podtalnico, ki lahko poteši našo žejo vse dni v letu. Pomena kakovostne pitne vode se navadno zavemo šele, ko jo zmanjka ali se njena kakovost poslabša.
Kljub obilju padavin ni povsod pitne vode. Ne le v zaselkih, ki jih oskrbujejo manjši vodovodi, celo večji vodovodi so občasno onesnaženi zaradi neurejenih komunalnih odpadnih voda in odpadkov. Vsakih nekaj let pa tudi večji vodovodi ostanejo skoraj suhi, sledijo pričakovane redukcije rabe, zapiranje industrije in turizma …
Skupni vzroki težavam oskrbe s pitno vodo so onesnaževanje okolja, netesni cevovodi in zastareli, premalo zmogljivi vodovodni sistemi … Vpis neodtujljive pravice do vode v Ustavo, da država zagotavlja neprofitno oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ni dovolj. Ne, država ne bo naredila zadosti! Vsak naj po svojih močeh prispeva k boljši oskrbi s pitno vodo in k čiščenju svojih odplak.
Domači vodni krog
Vse v naravi kroži. Letni časi, energija, voda … Vodni krog predstavlja neskončno pot vode, ki se kot vodni hlapi giblje iznad oceanov nad kopno, pade na tla in odteka proti morjem, del vode pa s tal ali prek rastlin ponovno izhlapi v ozračje. Za hipec lahko nekaj vode zadržimo, jo s cevovodi usmerimo v hiše, jo uporabimo in onesnažimo, nato jo vrnemo v naravo. Lepo bi bilo, če bi čim manj vplivali na vodni krog, da bi v naravno kroženje vrnili čisto vodo.
Zmanjšanje onesnaževanja in zapravljanja
Za ohranjanje kakovostne pitne vode moramo zmanjšati obremenjevanje okolja. Vsaka neurejena kanalizacija, nemarno odložene smeti ali celo najmanjši odvrženi cigaretni ogorki slej kot prej onesnažijo podzemne vode. Nečistoče iz podzemnih voda vstopajo v vodovode, to potem pijemo. Če bomo še naprej mačehovsko ravnali z okoljem, bomo imeli težave z zagotavljanjem kakovostne pitne vode.
Naši vodni viri so dovolj zmogljivi, da lahko zagotovijo pitno vodo vsemu prebivalstvu, brez zahtevne obdelave. V nekaterih daljnih državah že pridobivajo pitno vodo s čiščenjem iz nečistih rek, iz morja ali slane podtalnice in celo kanalizacije. Upajmo, da nam tega ne bo treba.
Premalo se zavedamo, da je pitna voda dragocena. Ko bodo vodni viri zastrupljeni, bo hudo.
Koliko vode porabimo in koliko potrebujemo?
Slovenska statistika navaja, da znaša dnevna raba pitne vode na prebivalca 171 l, hkrati pa Evropska agencija za okolje zagotavlja, da bi zadoščalo že 50 l pitne vode dnevno. Ob tako velikem razkoraku med dejansko in potrebno rabo vode ni dovolj, da se zamislimo, moramo ukrepati.
Zanesljiva oskrba s pitno vodo se nam zdi samoumevna. Odpremo pipo in iz nje priteče pitna voda, jo porabimo in »umazana« gre v odtok. Še več, s pitno vodo splakujemo stranišča. Pitna voda iz pipe je dostopna 24 ur na dan, vsak dan. Hkrati pa je poceni, kozarec pitne vode stane manj kot en cent. Cent evra pa je v očeh marsikoga tako malo vreden, da ga na cesti raje prestopi, kot pobere.
Zakaj bi morali z vodo varčevati, če je skoraj zastonj? Še zdaleč ni zastonj, pa še dražja bo. Poleg tega je dragocena dobrina, brez vode ni življenja.
Povprečna družina s priključkom DN20 pri rabi 15 m3 pitne vode plača vodarino približno 50 € mesečno. Ko k temu prišteje še kanalščino, se izdatek skoraj podvoji. To pa ni zanemarljiv strošek, zlasti ob napovedih komunalnih podjetij o drastičnih podražitvah vode, kot posledice vojne v Ukrajini.
Možnosti zmanjšanja rabe vode
Začnimo z odpravo škodljivega zapravljanja vode. Vsaka kapljajoča pipa in vsak netesen WC-kotliček so zapravljivci, popravite jih. Ena kapljica na sekundo pomeni do 5 litrov zapravljene vode dnevno. Ne verjamete? Podstavite vedro in merite.
Za varčevanje z vodo spremenite bivalne navade:
- med umivanjem zob, prhanjem, miljenjem rok in britjem zapirajte vodo,
- ob 5-minutnem prhanju je raba vode 50 l, ob kopanju v kopalni kadi 150 l, za vsakdanjo higieno se raje hitro oprhajte,
- ne uporabljajte tekoče vode za odtajanje zamrznjene hrane,
- pralni stroj vključite, ko je poln, podobno tudi pomivalni stroj,
- zelenjavo in sadje perite v skledi in ne pod tekočo vodo,
- avtomobile perite v avtopralnicah, ki imajo sistem za recikliranje vode!
Ob načrtovanju nove kopalnice lahko trajno vplivate na zmanjšanje rabe energije in vode, razbremenitve okolja in nižanja stroškov. Ob posodobitvi sanitarne opreme upoštevajte:
- neprimeren WC-kotliček iztoči več kot 9 l vode za vsako splakovanje stranišča, varčen pa do 6 l po veliki potrebi in do 3 l po mali potrebi,
- potratne pralne in pomivalne stroje čim prej zamenjajte z varčnimi, uporabljajte varčni način delovanja,
- samozaporne armature preprečujejo iztekanje vode med umivanjem rok,
- ločene instalacije za pitno vodo, deževnico, sivo vodo in črno vodo občutno znižajo rabo pitne vode ob nespremenjenem bivalnem ugodju.
Lokalni viri, deževnica in siva voda
Večina naselij so že davno priključili na javne vodovode. Takrat so mnoge stare lokalne vodovode, vodnjake in cisterne opustili, zasuli ali prenehali vzdrževati, do danes so že propadli. Ob sušnih obdobjih bi lahko ti lokalni vodni viri omilili oskrbo z vodo, vsaj za napajanje živine, namakanje vrtov in za splošno higieno, tudi če voda v njih ne bi bila pitna. Če imate možnost, jih obnovite.
Rabo pitne vode lahko zmanjšate s ponovno rabo vode, s sivo vodo. Siva voda je voda, ki je bila predhodno že uporabljena za umivanje in je le rahlo onesnažena. Možno jo je zadržati, očistiti in ponovno uporabiti za splakovanje stranišč. Raba sive vode zmanjša potrebo po pitni vodi in razbremeni kanalizacijo. Vendar morajo biti hišna instalacija in tehnični sistemi prilagojeni rabi sive vode. Odvodne in dovodne instalacije za sivo vodo morajo biti ločene, to pa je možno vgraditi le v novogradnji ali celoviti prenovi stavbe. Bistvena prednost rabe sive vode je, da se hkrati zmanjša potreba po pitni vodi in po odvajanju odplak.
Samooskrbo s pitno vodo je možno zagotavljati tudi z rabo deževnice, omogoča znatne prihranke pitne vode. Poleg tega je deževnica »mehka« voda, zelo primerna za strojno pranje perila. Za deževnico, ki odteka v kanalizacijo, se plačuje kanalščino, zato je treba meriti rabo deževnice.
Najprimernejša je kombinacija vseh ukrepov, rabe sive vode in deževnice, saj se s tem poveča stopnja samooskrbe in razbremeni kanalizacija.
Povežimo vodni krog
Domači vodni krog bomo povezali, ko bomo zmanjšali rabo vode in odpravili razsipnost. S tem bomo razbremenili javno oskrbo z vodo in odvajanjem odplak ter pripomogli k prehodu v sonaravno, samozadostno družbo. Družbo, kot je že bila, preden je potrošništvo postalo vrlina.
