Prijava
Kislo zelje, ki ga pridobivamo s postopkom fermentacije, ima v naših krajih dolgo tradicijo. Poznali in uživali so ga že naši predniki, po nekaterih podatkih pa naj bi se prvič pojavilo že v 4. stoletju pred našim štetjem. Zelje je izjemno zdravo živilo že samo po sebi, v kombinaciji z enim najbolj zdravih postopkov obdelave živil, fermentacijo, pa postane prava zdravilna bomba. Še posebej je priljubljeno v zimskem času, ko sveže, lokalno pridelane zelenjave ni pretek.
Kislo zelje za trdno zdravje v mrzlih mesecih
Kot je znano, prinaša kislo zelje ogromno pozitivnih učinkov in zdravje. Zima je tako vsekakor pravi čas za to, da se kislo zelje čim pogosteje znajde na vašem jedilniku. Med pozitivnimi učinki kislega zelja je treba verjetno še posebej izpostaviti dejstvo, da gre, podobno kot pri drugih fermentiranih živilih, za izvrsten naravni vir probiotikov – torej koristnih bakterij, ki so ključne za ohranjanje ravnovesja v našem črevesju.
Kislo zelje nam tako zagotavlja oskrbo s številnimi koristnimi hranilnimi snovmi, poleg tega pa je tudi zelo okusno in uporabno v mnogih jedeh, seveda pa tudi kot samostojen obrok. Kislo zelje z malce fižola v zrnju in česna, prelito z nekaj kapljicami hladno stiskanega olivnega ali bučnega olja, je lahko skupaj s kosom črnega kruha okusna, nasitna, poceni, predvsem pa zdrava večerja ali malica.
V kislem zelju celo več koristnih bakterij kot v prehranskih dopolnilih
Obstaja ogromno raziskav, ki potrjujejo prisotnost večjega števila probiotikov v fermentiranih živilih. Kaj pa, ko govorimo konkretno o kislem zelju? Znani zdravnik Joseph Mercola je pred časom v laboratorij poslal vzorec kislega zelja za analizo. Kot je nato zapisal na svoji spletni strani, je analiza razkrila, da je mogoče v približno 150 gramih kislega zelja najti kar 10 trilijonov koristnih bakterij. Tako lahko že manjše količine kislega zelja močno presežejo količino probiotikov v celotnem pakiranju prehranskega dopolnila.
Seveda je treba upoštevati, da število koristnih bakterij pri kislem zelju nekoliko niha, odvisno od metode in časa fermentacije, količine uporabljene soli, fermentacijske temperature ipd.
Kislo zelje je naravni probiotik
Pri postopku fermentacije sodelujejo koristne bakterije, zato je kislo zelje znano kot eden najboljših naravnih probiotikov. Uživanje kislega zelja bo tako povečalo število koristnih bakterij v vašem črevesju in pomagalo zavirati rast škodljivih bakterij. Kislo zelje je zato zelo priporočljivo pri težavah s prebavo, poleg tega pa bo okrepilo vaš imunski sistem.
Še en razlog več, zakaj bi ga morali predvsem v zimskem času uživati v čim večjih količinah. Bakterije lahko med drugim povzročijo tudi sintezo vitaminov iz skupine B in vam pomagajo pri diareji, ki se pojavi kot nezaželen stranski učinek uživanja antibiotikov. Pomembno pri tem je, da kislega zelja ne kuhate oziroma toplotno obdelujete, saj boste s tem uničili koristne bakterije, kar pomeni, da si ne morete obetati probiotičnih učinkov.
Probiotiki so poleg omenjenega koristni tudi pri preprečevanju naslednjih težav oziroma bolezni:
- možganske okvare in psihične bolezni,
- rak,
- astma,
- hormonsko neravnovesje,
- alergije na hrano,
- diabetes,
- povišana telesna teža,
- vnetja v telesu.
Katere vrste koristnih bakterij je mogoče običajno najti v kislem zelju?
Seveda pa ni pomembna zgolj količina bakterij, ampak se moramo vprašati tudi, za katere vrste koristnih bakterij oziroma probiotikov gre pri posameznih živilih. Običajno je mogoče v kislem zelju najti predvsem naslednje vrste mlečnokislinskih bakterij: Leuconostoc mesenteroides, Lactobacillus plantarum, Pediococcus pentosaceus in Lactobacillus brevis. Nekatere analize pa so odkrile tudi prisotnost drugih vrst, kot so denimo Leuconostoc citreum, Leuconostoc argentinum, Lactobacillus paraplantarum, Lactobacillus coryniformis, and Weissella sp. in Leuconostoc fallax.
Poudariti je treba še, da je večina koristnih bakterij v kislem zelju dobro prilagojena na okolje z nizkim pH. To pomeni, da načeloma brez težav prepotujejo skozi želodec, mimo želodčne kisline.
Vlaknine za zdravo srce
Več vlaknin v vaši prehrani zmanjšuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Kislo zelje vsebuje topne vlaknine, ki odstranjujejo maščobe in holesterol iz telesa. To pomeni, da lahko uživanje kislega zelja zniža raven holesterola v krvi. Priporočljivo je, da ženske zaužijejo vsak 25 gramov vlaknin dnevno, moški pa 35 gramov. Že 150 gramov kislega zelja lahko pokrije 16 odstotkov dnevnih potreb po vlakninah pri ženskah in 11 odstotkov pri moških.
Kislo zelje je tudi izvrsten vir vitaminov C in K
Vitamin C, s katerim je bogato kislo zelje, je znan kot odličen antioksidant, ki ščiti naše telo pred škodljivimi prostimi radikali. Poleg tega vitamin C vpliva na tvorbo kolagena, močnejši imunski sistem in normalno delovanje živčnega sistema. Povečanje vnosa tega pomembnega vitamina vam lahko pomaga tudi pri utrujenosti in stresu. Znano je, da so v preteklosti mornarji pogosto uživali prav kislo zelje, da so si zagotovili zadostno oskrbo z vitaminom C in s tem preprečili skorbut, življenjsko nevarno bolezen. Kislo zelje med drugim vsebuje tudi precej vitamina K, ki je ključen za strjevanje krvi, domneva pa se, da bi lahko imel prav omenjeni vitamin pomembno vlogo pri preprečevanju Alzheimerjeve bolezni. Tako vitamin C kot K pa sta ključna tudi za zdrave in močne kosti.
Pomoč pri slabokrvnosti
Kislo zelje je zelo dober vir železa, ki je izredno pomemben mineral, saj skrbi za prenos kisika do vseh celic v vašem telesu. Pomanjkanje železa lahko tako pripelje do številnih težav. Ena od njih je tudi stalno pomanjkanje energije. Uživanje kislega zelja lahko pokrije dobršen del vaših dnevnih potreb po železu. Rastlinski viri železa so sicer znani po slabši absorpciji, a pri kislem zelju je zaradi hkratne prisotnosti večjih količin vitamina C ta precej boljša. Za še boljšo absorpcijo železa pa poskrbi mlečna kislina v kislem zelju.
