Koristi fermentirane hrane

    Človek že tisočletja fermentira hrano, da bi izboljšal njen okus in podaljšal rok hitro pokvarljivih živil. Fermentirani izdelki so polni probiotičnih bakterij, ki koristijo tudi našemu zdravju.

    juha miso

    Praksa fermentiranja hrane

    Fermentacija je proces, pri katerem mikroorganizmi, kot so bakterije in kvasovke, presnovijo ogljikove hidrate v sadju, zelenjavi in žitaricah tako, da ogljikovi hidrati razpadejo na manjše enote in postanejo lažje prebavljivi. Fermentacija hrani da še eno dodano vrednost – izboljša njene zdravilne lastnosti. Med najstarejše postopke fermentacije spada sušenje in zorenje mesa, pri čemer iz surovega mesa dobimo npr. suhe klobase. S fermentacijo iz zelja pridobivajo kislo zelje in korejski kimči, iz mleka pa denimo modri sir. Med najbolj znane fermentirane izdelke sicer spadajo jogurt, kefir in kislo mleko.

    Zakaj je fermentirana hrana zdrava?

    Znanstveniki so dokazali, da fermentacija v hrani, bogati z ogljikovimi hidrati, poveča vsebnost hranilnih sestavin, antioksidantov in protivnetnih učinkovin. Uživanje fermentirane hrane poveča število dobrih bakterij v črevesju (črevesna mikrobiota) in spodbuja rast v črevesju že prisotnih za zdravje pomembnih bakterij. Fermenirana hrana pripomore k zaščiti pred diabetesom, Chronovo boelznijo, celiakijo, sindromom razdražljivega črevesja in depresijo.

    Med fermentirana živila, ki vsebujejo največ raznolikih in dobrih bakterij, ki jih naše telo potrebuje v boju proti patogenim organizmom, spadajo: grški jogurtm rdeče vino, miso (japonska fermentirana pasta iz soje), kimči, fermentirana riba in kislo zelje.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte