ฤlovek ลพe tisoฤletja fermentira hrano, da bi izboljลกal njen okus in podaljลกal rok hitro pokvarljivih ลพivil. Fermentirani izdelki so polni probiotiฤnih bakterij, ki koristijo tudi naลกemu zdravju.
Praksa fermentiranja hrane
Fermentacija je proces, pri katerem mikroorganizmi, kot so bakterije in kvasovke, presnovijo ogljikove hidrate v sadju, zelenjavi in ลพitaricah tako, da ogljikovi hidrati razpadejo na manjลกe enote in postanejo laลพje prebavljivi. Fermentacija hrani da ลกe eno dodano vrednost โ izboljลกa njene zdravilne lastnosti. Med najstarejลกe postopke fermentacije spada suลกenje in zorenje mesa, pri ฤemer iz surovega mesa dobimo npr. suhe klobase. S fermentacijo iz zelja pridobivajo kislo zelje in korejski kimฤi, iz mleka pa denimo modri sir. Med najbolj znane fermentirane izdelke sicer spadajo jogurt, kefir in kislo mleko.
Zakaj je fermentirana hrana zdrava?
Znanstveniki so dokazali, da fermentacija v hrani, bogati z ogljikovimi hidrati, poveฤa vsebnost hranilnih sestavin, antioksidantov in protivnetnih uฤinkovin. Uลพivanje fermentirane hrane poveฤa ลกtevilo dobrih bakterij v ฤrevesju (ฤrevesna mikrobiota) in spodbuja rast v ฤrevesju ลพe prisotnih za zdravje pomembnih bakterij. Fermenirana hrana pripomore k zaลกฤiti pred diabetesom, Chronovo boelznijo, celiakijo, sindromom razdraลพljivega ฤrevesja in depresijo.
Med fermentirana ลพivila, ki vsebujejo najveฤ raznolikih in dobrih bakterij, ki jih naลกe telo potrebuje v boju proti patogenim organizmom, spadajo: grลกki jogurtm rdeฤe vino, miso (japonska fermentirana pasta iz soje), kimฤi, fermentirana riba in kislo zelje.
