Crohnova bolezen – kronično vnetje v črevesju

Z izrazom crohnova bolezen označujemo motnje v črevesju, ki nastanejo zaradi kroničnega vnetja. Zaradi vnetja se pojavijo drobne razjede, ki povzročijo čire v različnih delih črevesja, najpogosteje v njegovem zadnjem delu. Vnetje je včasih tako hudo, da prizadene celotno črevesje, želodec, požiralnik, celo ustno votlino. Za crohnovo bolezen so značilne driska, močne bolečine v trebuhu in krvavenje iz danke. Vse te težave pogosto spremljajo tudi povišana telesna temperatura, slabo počutje, vnetje sklepov, lahko pride do poslabšanja vida, ustnih razjed, upada energije in izgube telesne teže. Zaradi vnetega črevesja sta ovirani prebava in absorpcija hranilnih snovi v krvni obtok, kar nemalokrat povzroči podhranjenost in dehidracijo.

Crohnova bolezen

Crohnova bolezen – kaj jo povzroča?

Za zdaj še ne obstaja enotno mnenje glede tega, ali je crohnova bolezen posledica ali vzrok za slab ali nepravilno delujoč imunski sistem. Nekateri strokovnjaki kot vzrok za crohnovo bolezen navajajo dednost, spet drugi pa jo povezujejo s čezmernim stresom in laktozno intoleranco (preobčutljivostjo na mlečni sladkor).
Crohnova bolezen ni ozdravljiva, s številnimi načini zdravljenja lahko le zmanjšujemo vnetja in blažimo druge simptome. Ena od oblik pomoči je tudi ustrezna prehrana, vendar naj povemo, do enotnega prehranskega načrta za vse ljudi ni. Opozarjamo, da preden se lotite kakršnegakoli prehranskega načrta, se morate obvezno posvetovati z ustreznim strokovnjakom za prehrano.

Kaj nam je lahko v pomoč pri chronovi bolezni?

V veliko pomoč pri crohnovi bolezni je uživanje probiotičnih bakterijskih kultur, ki skrbijo za optimalno delovanje črevesne mikro flore ter preprečijo razrast škodljivih bakterij in tako pomagajo vzdrževati primerno ravnovesje. Koriste bakterije prav tako pomagajo tistim, ki imajo težave s prebavo mlečnega sladkorja. Poleg koristnih črevesnih bakterij bolnikom s crohnovo boleznijo navadno primanjkuje tudi vitaminov B9, B12, A, E, C in D, pri mineralih pa največkrat pride do pomanjkanja železa, bakra, cinka in magnezija.

Poleg probiotičnih bakterij je pri akutnem stanju bolezni priporočljivo uživati še nenasičene maščobne kisline omega 3. Maščobne kisline omega 3 imajo namreč izredno močno protivnetno delovanje – z rednim jemanjem naj bi se vnetni indeks že v osmih tednih zmanjšal za 68 odstotkov.

Čemu se morajo bolniki izogibati?

Crohnova bolezen v hujši obliki za bolnike pomeni, da morajo omejiti oziroma se izogibati sirom (predvsem mastnim in pikantnim), skuti, mleku, sveži zelenjavi in sadju, predelanim mesninam, žganim in gaziranim pijačam ter sladkorju. Napenjanje lahko povzročijo tudi neprebavljive vlaknine, stročnice, polnovredna žita in kruh. Kot vidite, lahko bolniki s težjo obliko crohnove bolezni lahko uživajo zelo omejen nabor živil. Med njimi so na primer kuhana zelenjava in sadje, razkuhane testenine, riž, ribe, kuhano meso. Za blažitev simptomov crohnove bolezni pomaga tudi pitje zelnice oziroma soka svežih listov zelja, saj oba vsebujeta veliko aminokisline L-glutamina. Zelnico oziroma sok pijemo na tešče.

S stanji kot je crohnova bolezen se ukvarjajo tudi prehranski strokovnjaki. Marija Merljak svetuje, da ko se stanje umiri, je treba uživati predvsem beljakovinsko in energetsko bogato hrano. Na začetku se je treba izogibati svežemu sadju in zelenjavi ter ju uživati le kuhana ali dušena. Postopoma pa se ju lahko začne uživati tudi v presni obliki. Pri svežem sadju so priporočljive predvsem banane, suhe slive in nastrgana jabolka. Bolniki lahko pozneje poskusijo uživati tudi krompir, koruzo, riž in testenine.

Bolnik za zaščito potrebuje tudi flavonoidne in karotenoidne snovi, še posebej kvercetin, ki ga veliko vsebuje rdeča čebula.

Kliknite na ← → za premikanje